Kupovanje časa

Referendumsko "nestrankarsko" zbiranje podpisov za zaprtje češke jedrske elektrarne Temelin se je za deželnega glavarja Koroške in njegovo Avstrijsko svobodnjaško stranko končalo po pričakovanjih. Jorg Haider je že pred pričetkom zbiranja podpisov napovedoval, da bo vsak izid od 700.000 do 1,000.000 glasov in več štel za nekaj "senzacionalno dobrega". Zato je 915.220 zbranih podpisov takoj po izteku roka po pričakovanjih razglasil za velik uspeh. "Zmaga razuma!" "Dokaz demokratičnosti!" je poročal del avstrijskega časopisja. "Sedaj bomo počakali na novo češko vlado in pripravili nov začetek," je prepričano zatrjevala v kamere Susanna Riess-Passer, predsednica svobodnjaške stranke.

Hladna prha

Kljub temu pa referendum, ki bo svobodnjaški stranki dal nov zagon v protisosedski in protievropski politiki, ne pomeni tolikšnega uspeha, kot se zdi na prvi pogled. Med približno 15,5 odstotka volilnih upravičencev, ki so glasovali za zaprtje Temelina, jih je dober del simpatizerjev FPO, vendar se je referenduma udeležila samo tretjina volilcev te stranke, zaradi česar ni bila prekoračena tako zaželena magična meja milijon podpisov. Tudi v primerjavi s prejšnjimi referendumi kampanja proti Temelinu ni zelo uspešna. Referenduma o genski tehnologiji leta 1997 se je udeležilo 20,21 odstotka volilcev, referenduma o 40-urnem delovnem tednu iz daljnega leta 1969 pa 18,27 odstotka volilnih upravičencev.

Za hladno prho je poskrbela tudi koalicijska Avstrijska ljudska stranka (OVP). "Sosedom ne bomo grozili s kijem. Ne ustvarjamo predstave o sovražnikih, temveč o prijateljih," je o izidu referenduma dejal zvezni kancler Schuessel. "Ljudski" notranji minister Ernst Strasser je potrdil, da se njegova stranka v zvezi z vprašanjem Temelina ne bo premaknila "niti za milimeter" in da se morajo svobodnjaki odločiti, ali "bodo vladna stranka ali v opoziciji", šef poslanskega kluba ljudske stranke Andreas Kohl pa je dodal, da se njegova stranka zanaša na mnenje "tistih 85 odstotkov volilcev, ki se referenduma niso udeležili".

Analitiki v Avstriji menijo, da si bo sedaj Haider skušal pridobiti še nekaj časa. Razprava o Temelinu v parlament ne bo prišla pred prihodnjo jesenjo, Haider pa bi si želel, da bi bil izid referenduma podlaga za nova pogajanja s češko vlado. Kljub temu sta vodilna moža ljudske in svobodnjaške stranke znova izrekla vzajemne grožnje o pripravljenosti na predčasne volitve. Zvezni kancler je Haiderju zagrozil s koncem koalicije, če bo še naprej vztrajal, da mora biti zaprtje Temelina pogoj za vstop Češke v Evropsko unijo. Svobodnjaki so še istega dne odgovorili z grožnjo in od zveznega kanclerja zahtevali, da "jasno pove, ali si želi konec koalicije in s tem nove volitve", saj "svobodnjakov tega ni strah, pač pa to sprejemajo kot nekaj samo po sebi umevnega".

Prazne grožnje

Kljub temu nastopaštvu padec avstrijske vlade v tem trenutku še ni verjeten. Prav tako malo verjetno pa je, da bo Češka spremenila odločitev o Temelinu, saj se za obratovanje jedrske elektrarne zavzemajo pravzaprav vse češke stranke. Dunajski časnik Falter napoveduje, da se bo politični pritisk iz Avstrije še stopnjeval in da se bo "boj proti širitvi EU nadaljeval na drugih frontah". V svobodnjaški stranki v prihodnjih tednih na primer predvidevajo nadaljevanje kampanje proti širitvi EU na Vzhod, ki je že v zraku. Na dan, ko so bili razglašeni izidi referenduma o Temelinu, je imel šef poslanskega kluba svobodnjaške stranke Peter Westenhalter že pripravljen predlog za uporabo veta zaradi "Beneševih dekretov" in je grozil, da "s temi dekreti ne bo nobenega pristopa k EU". "Antievropski šov se bo nadaljeval," menijo dobro obveščeni avstrijski komentatorji. V dokaz je mogoče navesti izjavo podpredsednice zvezne vlade Riess-Passerjeve, ki še naprej zatrjuje, da "veto ostaja v talonu" in da bo tako, dokler s Češko ne bo določen "natančen datum izstopa iz jedrskega programa". Vse to pa jasno kaže, da previdna drža slovenske diplomacije do Avstrije ni ustrezna. Samo vprašanje časa je, kdaj bosta poleg Temelina in Beneševih dekretov na dnevni red svobodnjakov znova prišli tudi vprašanji JE Krško in avnojskih sklepov, zato bi bilo prav, če bi slovenska vlada še pravočasno pokazala solidarnost s Češko.