Ptice na cesti

"Bilo bi zločinsko in v nasprotju z evropsko zakonodajo, če bi uničili biotsko pestrost in najvrednejšo naravno dediščino Evrope z denarjem evropskih davkoplačevalcev," je projekte komentiral Zoltan Waliczky, človek, ki je v Kraljevem združenju za varstvo ptic (RSPB, BirdLife International v Veliki Britaniji) pristojen za urejanje pristopov k Evropski skupnosti. Vendar pojdimo od začetka. Deset srednje- in vzhodnoevropskih držav čaka na vstop v Evropsko skupnost. Od članstva v tako želeni družbi pričakujejo predvsem koristi, čeprav jih v resnici, sploh na začetku, čakajo predvsem obveznosti. Razumljivo, kandidatke morajo šele doseči visoke tehnološke, pravne, demokratične ..., recimo kar družbene, standarde razvite Evrope, v kateri se dobro ve, kaj se sme in kaj ne, kjer je črka na papirju zakon, direktiva pa skorajda kategorični imperativ.

Pa je res tako? Ena od obveznosti za države kandidatke je, da morajo za dosego splošne mobilnosti in dostopnosti izboljšati prometno infrastrukturo - ceste, železnice in vodne poti. V ta namen so v Evropski skupnosti objavili končno poročilo o presoji potreb po prometni infrastrukturi, kratko imenovano TINA (Transport Infrastructure Needs Assessment). TINA predstavlja program razvoja omrežja prometne infrastrukture in zajema deset tako imenovanih "helsinških koridorjev" ter njihovih pomembnejših povezav. Program TINA je zelo pomemben, saj usmerja prometno razvojno politiko posameznih držav, pa tudi financiranje držav kandidatk iz proračuna Evropske skupnosti - usmerja mednarodne ustanove, ki vlagajo v državne obveznice, in zasebne vlagatelje.

Znano je, da rekonstrukcija in gradnja infrastrukture vselej pomenita vsaj dvoje: prvič, veliko naložbo in, drugič, velik poseg v prostor. Naložba ni nujno težava - marsikdaj je celo v službi kapitala. Drugače pa je glede posega v prostor. Tu sta vselej potrebni velika previdnost in premišljenost. In ravno tega manjka programu TINA. Izdelan je izrazito enodimenzionalno, necelovito. Prostorski, konkretneje naravovarstveni vidiki so tako zanemarjeni, da je projekt v očitnem nasprotju z nekaterimi direktivami same Evropske skupnosti, na primer z direktivo o ohranjanju prostoživečih ptic, ki je za članice skupnosti obvezujoča. Tako so države kandidatke za vstop v Evropsko skupnost v razdvojenem položaju, ko morajo skozi neko območje zgraditi avtocesto, hkrati pa na istem območju ohranjati biotsko raznolikost.

Poglejmo, kaj pravi že delna naravovarstvena presoja programa TINA (delna zato, ker je osredotočena le na ptice). BirdLife International je opravil desetmesečno raziskavo o možnih posledicah udejanjenja predlaganega sistema prometnih povezav. Z raziskavo so bila postopno določena potencialno sporna mesta glede na Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA - Important Bird Areas) in program TINA. Za območja IBA velja, da so bila po vsem svetu določena na podlagi enotnih znanstvenih meril in so za varstvo ptic mednarodnega pomena. Evropska območja IBA izpolnjujejo tudi pogoje za opredelitev Posebnih zaščitenih območij (SPA - Special Protected Areas), namenjenih varstvu ptic, ogroženih v Evropski skupnosti. Države kandidatke za vstop v Evropsko skupnost bi zato morale območja IBA obravnavati kot potencialna območja SPA, ta pa so obvezen del mreže zavarovanih območij Natura 2000.

Od več kot 400 območij IBA, obdelanih v raziskavi, bi jih uresničitev programa TINA prizadela kar 85 oziroma dobro petino (21 %). Od tega razvoj cestnega omrežja ogroža 52, vodnega omrežja 34 in železniškega omrežja 15 območij IBA (nekatera ogroža več različnih omrežij hkrati). Najbolj so ogrožena mokrišča, sledijo gozdovi in travišča. Na ogroženih 85 območjih IBA živijo mednarodno pomembne populacije kar 128 vrst ptic. Med njimi velja posebej omeniti več kot dvetretjinski delež populacij kodrastega pelikana (Pelecanus crispus), rdečevrate gosi (Branta ruficollis) in povodne trstnice (Acrocephalus paludicola). Od desetih helsinških transportnih koridorjev ima daleč najbolj negativen vpliv razvoj donavskega koridorja (koridor IV). Glavni problem tega koridorja je, da se prometne trase, predvidene v programu TINA, povsem približajo globalno tako pomembnim območjem, kot sta delta Donave v Romuniji in močvirje Biebrza na Poljskem.

Poleg tega je primerjalna analiza območij IBA in programa TINA pokazala, da slednjemu primanjkuje jasnosti, odprtosti in javnih posvetovanj, to pa je resna pomanjkljivost za mednarodni program, ki je zrasel iz davkoplačevalskega denarja. Sedanja podatkovna baza programa TINA je zastarela, do uporabnikov neprijazna in večinoma nedostopna širši javnosti.

Zaradi velikih pomanjkljivosti programa TINA izvajalci raziskave pozivajo vse uradnike Evropske skupnosti in držav kandidatk, pa tudi donorske organizacije, da zahtevajo poglobljeno in celovito presojo vplivov na okolje ter posodobitev in javno razgrnitev programa TINA in da preprečijo vsakršne škodljive vplive na območja IBA in ustavijo vse tovrstne denarne podpore.