Bogdan Lešnik

25. 2. 2002  |  Mladina 8  |  Družba

Ksenofobičen jezik ali ksenofobično jezikoslovje?

Problem transkripcije neevropskih jezikov ni nov in ga rešujejo z mednarodnimi standardi (npr. pinjin za kitajščino). Za afriške jezike ni nobenega takega standarda, zato pravopis uveljavi slovenskega.

© Tomo Lavrič

Nekoč sem prevajal knjigo o nilotskem ljudstvu in se znašel pred vprašanjem, kako v slovenščino prenesti angleško transkripcijo afriških jezikov, zlasti podvojene samoglasnike, ki zaznamujejo dolžino. Lektorji so tedaj predlagali kratko malo opustitev podvojitve. Da bi tam, kjer je moj avtor napisal dvojni samoglasnik, v prevodu pisal enega samega. Sploh jih ni zanimalo, da dolžina samoglasnika vpliva na pomen besede, da npr. džaak (z dolgim a) pomeni nekaj drugega kakor džak (s kratkim a). Že rešitev, za katero sem se tedaj odločil sam, ni bila najboljša (dolžino sem zaznamoval z ostrivcem, džak vs. džak), pravopis pa se je odločil uzakoniti “rešitev” mojih lektorjev in razlikovanje povsem opustiti. Ali ni to v nasprotju s samo idejo jezikoslovja?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €