Rešilna bilka?

"Zdi se, da se vsa industrija zdaj ukvarja predvsem z - vsaj po mojem -- nepotrebno tehnologijo. Z rečmi, kot so večpredstavna sporočila, ki so všeč večinoma mulariji, operaterji in ponudniki pa jih dojemajo kot možnost hitrega zaslužka," je v intervjuju za Finance, razočaran nad ponudbo osrednjega evropskega računalniškega sejma Cebit, razlagal John C. Dvorak, kolumnist ameriškega PC magazina. Toda prav večpredstavna sporočila oziroma MMS ( Multimedia Messaging Service) so rešilna bilka za mobilno telefonijo, saj naj bi jo spet pošteno postavila na noge. Cene pogovorov v mobilnih omrežjih so zaradi hude konkurence povsod po Evropi zelo nizke. Skoraj minimalne. Penetracija je začela močno zavirati, narašča le še nekaj odstotkov na leto. Pa še to bolj zaradi "drugega mobitela", ker se uporabniki zaradi ugodnih cen subvencioniranih mobilnih telefonov odločajo za drugi aparat, ki je namenjen zgolj zasebni rabi. Večina operaterjev mobilne telefonije je povrhu še močno zadolžena zaradi nakupa licenc UMTS. Pravih presežkov, razen zmeraj številnejših SMS-sporočil, praktično ni. Dostop do interneta WAP, ki je bil pospremljen z velikim pompom, doživlja fiasko. Omogočal naj bi vse od informacij in rezervacij do bančnih storitev ter zabavnih vsebin. Toda večina tovrstnih servisov počasi zapira svoje dveri, saj ni pravega zanimanja. Druga svetla luč je bil GPRS, paketni prenos podatkov, ki se ne obračunava časovno, temveč po količini prenesenih podatkov. Poleg tega omogoča še večje hitrosti prenosa podatkov. Toda spet očitna brca v temo. Razlog - previsoka cena. Pri nas mobilni operaterji zahtevajo 1,5 tolarja za vsak preneseni kB (razen, če ne plačamo naročnine za GPRS). Za primerjavo - triminutna skladba v formatu mp3 (približno 3 MB) bi nas, če bi jo prenesli z GPRS-om, stala okoli 4600 tolarjev.

Lani skorajda ni bilo operaterja, ki bi se lahko pohvalil s pretiranim dobičkom. Vsaj v primerjavi s prejšnjimi leti. V podobnem položaju so tudi proizvajalci mobilnih aparatov. Večinoma so se znašli v rdečih številkah. Mobilni aparati, oboroženi z najnovejšimi pripomočki, uporabniku pač niso prinašali tolikšne presežne vrednosti, da bi neprestano kupoval nove in nove. Toda na prehodu iz druge generacije v tretjo se je pojavila svetla točka. Vsaj glede na medijsko ofenzivo, v katero so se pognali vsi, ki se ukvarjajo z mobilno telefonijo. MMS-sporočila. Ta naj bi počasi zamenjala klasična besedilna sporočila SMS, ki so tehnološki vrhunec doživela v skromnih sličicah in melodijah za nekatere mobilne telefone, ki so podpirali te storitve. Izkazali pa so se za zelo praktično zadevo, saj prek njih potuje vse od informacij do najrazličnejših zabavnih vsebin. V čem naj bi bila MMS-sporočila takšen presežek? V nasprotju s klasičnimi SMS-sporočili bodo poleg prenosa besedil omogočala posredovanje fotografij, kasneje pa še video- in avdiozapisov. Za to bodo potrebni primerni telefoni, zaradi tega pa si roke že manejo tudi proizvajalci mobilnih aparatov. Opremljeni z najrazličnejšimi "gadgeti", kot so digitalne fotokamere, barvni zasloni, predvajalniki glasbenih posnetkov, kasneje pa še s kakšnim drugim tovrstnim dodatkom, bodo omogočali takojšnje pošiljanje fotografij, zvokov ali celo krajših videoposnetkov kar s kraja dogodka. Če naslovnik ne bo imel primernega aparata, bo poslano potovalo na njegov internetni naslov. Ali narobe. MMS z interneta do mobilnega telefona. Prav večpredstavna sporočila naj bi mobilno telefonijo veliko bolj približala internetu, kakor je to uspelo WAP-u in GPRS-u. MMS-sporočila bodo potovala prav prek GPRS-a, v prihodnosti pa naj bi bila tudi ena glavnih storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS. Ta bo omogočila pošiljanje še bolj sofisticiranih sporočil.

MMS so letošnji hit in analitiki jim na podlagi uspeha SMS-sporočil obetajo lepo prihodnost. S tem pa tudi vsem posredno vpletenim v ta posel. Največja slovenska operaterja sta hkrati z največjimi v svetu pohitela s predstavitvijo te storitve (čeprav je na slovenskem trgu za zdaj le en aparat, ki to omogoča - Ericsson T68I, ki stane okoli 150.000 tolarjev) in isti dan predstavila najbolj vročo zadevo v mobilni telefoniji. Samo letos naj bi v zahodni Evropi poslali več kot 115 milijonov MMS-sporočil. Drugo leto naj bi jih bilo že milijardo. SMS-sporočila za primerjavo krožijo v količini nekaj deset milijard. Vendar kljub vsemu obstajajo še nekateri dvomi. Prvi je seveda povezan s ceno storitev in aparatov. Ta je bila najpogosteje vzrok za propad bučno napovedanih novosti in najrazličnejših "killer" aplikacij, ki naj bi prinesle blazne dobičke. Kolikšna bo cena prenosa MMS-sporočila, še ni jasno. Govori se o znesku, dvakrat do štirikrat tolikšnem, kot je vrednost SMS-sporočila. To pri nas cenijo na 12 do 14 tolarjev. Vendar gre tu le za prenos. H končni ceni bo treba prišteti še vsebino sporočila. Preproste SMS-sličice in melodije se trenutno cenijo na okoli 160 tolarjev. Bolj sofisticirana MMS-sporočila bodo najbrž sprva spet nekajkrat dražja. Skupni znesek, ki je zgolj za eno sporočilo vse prej kot nizek, lahko na koncu postane dokaj odbijajoč.