26. 3. 2002 | Mladina 12 | Družba
No justice, no peace!
Pričevanje Slovenke, udeleženke, ranjenke in aretiranke protiglobalističnih demonstracij ob gospodarskem vrhu bogatih evropskih držav v Barceloni
© Maja
Torej, 15. 3. so bile blizu centra Barcelone napovedane anarhistične demonstracije. Ljudi ni bilo dovolj, mnogim je bil tudi prepovedan vstop na demose. Po približno eni uri je policija brutalno napadla takrat še mirne demonstracije. Jaz sem bila v gužvi, po kateri so padali policijski pendreki. Nekateri so popadali po tleh, vsi smo se med seboj močno držali, da nas ne bi razdvojili in pretepli vsakega posebej. Dobila sem udarce po hrbtu (na srečo sem imela ruzak), nogah (verjetno z namenom da bi padla po tleh) ter po desni roki. Po tem se je policija umaknila nazaj, mi smo začeli teči navzgor. Takrat smo se razdvojili. Jaz sem bila s skupino okoli 100 do 200 ljudi, poskušali smo najti ostale, ker smo bili v premajhnem številu. Na poti je bilo postavljenih nekaj barikad in par razbitih šip multinacionalk, vendar nič posebnega. Potem smo se spet razdvojili, ostalo nas je le okoli 30. Najprej je mimo nas pripeljala ambulanca, v kateri je bila definitivno "roka pravice", saj je pol minute za tem pripeljal prvi in potem še drugi policijski avto. Najprej smo hoteli ostati mirni, no, nismo ravno izgledali kot mimoidoči, tako da smo začeli teči - najprej v eno smer, potem smo spremenili smer, ko je pripeljal še drug avto. Veliko jih je zbežalo, za mano pa je tekel eden izmed robocopov. Udarjal je s pendrekom, enkrat po glavi, dokler se nisem ustavila. Potem se je umiril in so nas skupaj z nekim Špancem in Švedinjo odpeljali na postajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 3. 2002 | Mladina 12 | Družba
© Maja
Torej, 15. 3. so bile blizu centra Barcelone napovedane anarhistične demonstracije. Ljudi ni bilo dovolj, mnogim je bil tudi prepovedan vstop na demose. Po približno eni uri je policija brutalno napadla takrat še mirne demonstracije. Jaz sem bila v gužvi, po kateri so padali policijski pendreki. Nekateri so popadali po tleh, vsi smo se med seboj močno držali, da nas ne bi razdvojili in pretepli vsakega posebej. Dobila sem udarce po hrbtu (na srečo sem imela ruzak), nogah (verjetno z namenom da bi padla po tleh) ter po desni roki. Po tem se je policija umaknila nazaj, mi smo začeli teči navzgor. Takrat smo se razdvojili. Jaz sem bila s skupino okoli 100 do 200 ljudi, poskušali smo najti ostale, ker smo bili v premajhnem številu. Na poti je bilo postavljenih nekaj barikad in par razbitih šip multinacionalk, vendar nič posebnega. Potem smo se spet razdvojili, ostalo nas je le okoli 30. Najprej je mimo nas pripeljala ambulanca, v kateri je bila definitivno "roka pravice", saj je pol minute za tem pripeljal prvi in potem še drugi policijski avto. Najprej smo hoteli ostati mirni, no, nismo ravno izgledali kot mimoidoči, tako da smo začeli teči - najprej v eno smer, potem smo spremenili smer, ko je pripeljal še drug avto. Veliko jih je zbežalo, za mano pa je tekel eden izmed robocopov. Udarjal je s pendrekom, enkrat po glavi, dokler se nisem ustavila. Potem se je umiril in so nas skupaj z nekim Špancem in Švedinjo odpeljali na postajo.
Tam so mi prebrali moje pravice in nekatere njihove dolžnosti, ki jih seveda niso v celoti upoštevali, ter me počasi odpeljali k zdravniku. Prvi zdravnik mi je napravil en šiv na glavi, enega na roki in naredil rentgenski posnetek. Glede na to, da je bila roka zlomljena (zgornja kost srednjega prsta), so me peljali v bolnico. Čakala sem najmanj tri ure, da so me sprejeli, no, kasneje so bili zelo prijazni, mi dali gips in rekli, da bom morala ostati dva ali tri dni v bolnici, ker je roka krvavela in je možnost infekcije. Ves čas sem bila v spremstvu dveh policajev, ob meni sta bedela, ko sem spala, šla za mano na WC ipd. Drugo jutro so mi brez razlage dali obleke in me odslovili, ne da bi govorila s svojim zdravnikom.
Odpeljali so me na policijsko postajo, kjer sem preživela drugo noč v celici iz keramičnih ploščic brez vode in WC-ja ter seveda brez deke. Vzeli so mi tudi očala, na srečo mi niso pobrali vseh piercingov. V celici, ki je bila velikosti 1,5 m krat 2 m, smo bile štiri, ponoči pa šest. Ves čas sem bila skupaj z Ebbo iz Švedske in tudi na sojenju nama bodo sodili hkrati, ker sva bili aretirani istočasno in imava enake obtožbe ("Attack, Resistence and Disobedience").
Hrane nismo dobivali skoraj nič, jaz sem dobila par antibiotikov, deke smo dobili šele drugo noč po večurnem teženju. Govorila sem z odvetnico (Sara), ki je del legal support groupa in ima izkušnje iz podobnih situacij. Sama nisem smela telefonirati.
Drugi dan so nas zjutraj odpeljali v drug zapor, kjer sem dala izjavo pred sodnikom, ki mi je postavljal absurdna vprašanja (tako so v moji torbi našli par žebljev, ki sem jih dala tja, ko smo popravljali vrata, in so hoteli vedeti, zakaj jih imam, ter vprašali Ebbo, ali je metala žeblje v policaje; imela sem tudi naslov enega skvota in avtobusne postaje, kar se jim je seveda spet zdelo izredno vprašljivo). Problem je bilo tudi moje bivališče v Barceloni (ker seveda ne smeš omeniti skvota), tako da sem jim dala samo ime ulice, na kateri kao živim.
Bolj kot to jim je bil pomemben denar, tako da je sodnik zahteval 600 EUR isti dan ali zapor do sodišča. Sara je potem govorila z ljudmi, ki so čakali pred zaporom, in legal support team iz Švedske je plačal kavcijo za naju. Ta kavcija namreč velja za tujce in v primeru, da tožbo dobim, dobim nazaj tudi teh 600 EUR. Vrnili so mi vse moje osebne stvari razen dokumentacije iz bolnice. Drugi dan sem zato takoj odšla v drugo bolnico (prek legal supporta) in so mi ponovno slikali roko in napravili poročilo, tako da imam dokaze na sodišču. Sodnika imam 9. 4., proti meni naj bi pričala dva policaja, jaz pa moram dobiti svoje priče. Vložila bom tožbo zaradi ravnanja policije in poskušala dobiti videoposnetke o napadu (obstaja zelo veliko posnetkov, vendar večina novinarjev raje izroči posnetke policiji). Zaenkrat imam veliko možnosti, da dobim tožbo, tako da bodo v naslednjih dneh v glavnem potekale priprave v zvezi s tem.
Drugi dan naj bi bilo aretiranih še okoli 80 ljudi, a so že vsi izpuščeni, spremenili so postopek, tako da tujcem ni bilo več treba plačati kavcije, razen štirim Baskom, ki so bili zadržani najdalj in so morali plačati 1500 EUR vsak.
Še ena dobra - Ebba je dobila predlog za izgon iz EU ..., čeprav je Švedinja! 15. 3. je bil prav tako dan boja proti policijskemu nasilju!!!
OK, bom še sporočila, ko bo kaj novega. Še enkrat pohvale in zahvala tukajšnjim legal in medical support groupam, A-grupam iz Hrvaške, Srbije in Bosne, prijateljem v Kranju in Ljubljani ter seveda vsem ostalim, ki so in še skrbijo zame!
Borba se nastavlja ... NO JUSTICE, NO PEACE!!!!!!!!!