Veliki blef

Kako in zakaj skuša Bush za vsako ceno ostati v vojni

George Bush je povabil Opro Winfrey v Afganistan. Na neke sorte turnejo. Bolje rečeno - na filantropsko misijo. Bush je pač hotel, da bi tudi Oprah, ki jo vrtijo v več kot 100 državah, malce podprla njegovo "vojno proti terorizmu". Obiskala bi šole in počastila afganistanske deklice, ki so se po mnogih letih talibanske strahovlade lahko spet vrnile v šole. Toda Oprah, kraljica ženskih src, ga je "po dolgem, tehtnem, spoštljivem razmisleku" zavrnila: sorry, nimam časa... urnik mi ne dopušča... preveč sem zasedena. Bamf! Bejba mu je rekla ne. Kar je bilo tako zoprno in nepričakovano, da je moral Bush obisk uradne ameriške delegacije, v kateri bi bile vse top bejbe Bele hiše, vključno z njegovo svetovalko Karen Hughes in svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice, na licu mesta preložiti. Brez Opre očitno ni nič. Brez Opre ni kampanje - brez Opre sveta ne more prepričati, da so se afganistanske deklice res vrnile v šole. Če seveda verjamete, da je Bush popularno in vplivno Opro v Afganistan povabil zato, da bi afganistanske deklice, ki so jim očete posesali daisy cutterji, raje hodile v šolo in da bi svet končno opazil tudi to humano, pozitivno, sočutno plat "vojne proti terorizmu".

V čem je bil trik tega Bushevega nespodobnega povabila? Najprej je treba vedeti, da je Bush zadnje dni hodil okrog in ljudem sporočal predvsem eno: da so z zrušitvijo Talibanov osvobodili afganistanske deklice, ki lahko zdaj spet hodijo v šolo. To je ponavljal, kamor je šel in kamor je stopil. "Deklice so šle prvič v življenju v šolo." Vse svoje velikonočne govore je posvetil temu sporočilu. Kar nas kakopak pripelje do vprašanja: zakaj Bush nenadoma tako vztrajno in patetično poudarja, da je osvobodil in osrečil afganistanske deklice, in zakaj potrebuje tudi Opro Winfrey? Iz preprostega, perverznega razloga: Bush hoče impresionirati ženske, jasno, predvsem ameriške ženske, in jih pridobiti na svojo stran, hja, na stran vojne. Ženskam zato sporoča: vidite, vojna je dobra in koristna za ženske! Vojna ženskam prinaša izobrazbo, svobodo in srečo! Potrebujemo vojno! Brez vojne bodo ženske ostale ujete, podrejene in nesrečne! Ko vas bodo poklicali s kakega inštituta za javno-mnenjske raziskave in vas vprašali, ali podpirate mojo "vojno proti terorizmu", recite da! Ženske, pomagajte drugim ženskam! Ni kaj, Bush potrebuje vojno: konec vojne bi pomenil konec njegovih visokih ratingov. In obenem potrebuje žensko podporo: če bo namreč vojna še kar trajala in če bo še naprej tako brutalna kot zdaj, je zelo verjetno, da bodo najprej klonile ženske in rekle, hej, dovolj je te vojne, dovolj je tega ubijanja, dovolj je tega uničevanja, dovolj je tega militarizma, dovolj je te kolateralne škode. Bushu sta Karen in Condoleezza očitno rekli: če boš imel na svoji strani ženske, lahko v vojni ostaneš do naslednjih volitev! Kul. Bush, ki dlje itak ne misli in ki zadnje čase najbolj pogosto uporablja besedo fabulous (bajno), je od veselja v usta frcnil prestico in zapel svojo najljubšo vižo - Wake Up Little Susie.

V postelji z vojno

Da ima Bush namen ostati v vojni vse tja do leta 2004, ni dvoma. "Vojna proti terorizmu" je tako prožna in abstraktna, da jo lahko izvoziš, kamor hočeš - le teren moraš pripraviti. In Bush je pripravil teren za kopico vojn. Za hude čase, huh. Če je treba, lahko "vojno proti terorizmu" takoj - že zdajle! vse je pripravljeno! - izvozi na Filipine... v Jemen... Sudan... Tanzanijo... Kenijo... in kakopak Irak, v to deklico za vse čase, ki ji vlada oni zloglasni deček za vse čase. Zadnja finta: bushiji so začeli forsirati "fakt", da je Timothyju McVeighu pri bombnem napadu na Oklahoma City pomagal Irak. Kar bi bilo kakopak alarmantno, če ne bi ta "fakt" do sedaj veljal le za lunatično, dementno "teorijo zarote". Še več, 14 oseb, žrtev tega bombnega napada, je zdaj - na krilih Busheve pridige o "osi zla" - vložilo celo tožbo proti Iraku!

A to še ni vse: Bush lahko vedno lansira kako dodatno operacijo ali pa ofenzivo v Afganistanu: joj, veste, al-Kajda se vrača! Bližnji vzhod se mu zdaj ponuja kar sam: res, lep kraj za "protiteroristično" intervencijo. "Če hoče Izrael obstati, se mora teror nehati," je dahnil Bush in izraelski "boj proti palestinskemu terorizmu" prvič povezal z "vojno proti terorizmu", pa četudi so ga prvaki njegove administracije že naslednji dan za vsak primer "dopolnili" in hiteli poudarjati, da Jaser Arafat ni isto kot Osama bin Laden, ampak "simbol palestinskega ljudstva", ki se je redno vključeval v "mirovni proces", in da "palestinski terorizem" zato ne pade v isto kategorijo kot al-Kajda. Ko pride do Bližnjega vzhoda, je Bush le bushist, ki potrebuje tolmača: "Kot razumem, nemiri na Bližnjem vzhodu povzročajo nemire v celi regiji," je rekel sredi marca. Kar je bil kakopak le še en bushizem. Bush očitno misli, da je Bližnji vzhod država v regiji. Ne, George, Bližnji vzhod je regija! A po drugi strani, ko je nedavno obiskal Japonsko, je svečano dahnil: "Amerika in Japonska že stoletje in pol živita v enem izmed največjih in najbolj trajnih sožitij." Že stoletje in pol? Šur, če odštejemo Nagasaki, Hirošimo, okupacijo Japonske in interniranje Američanov japonskega rodu.

Oh, tudi to še ni vse: Bush zdaj po novem kongres prepričuje, da naj takoj odobri povečanje vojaške pomoči Kolumbiji. Skratka, ni dovolj, da Amerika v Kolumbijo vsak dan spumpa 2 milijona dolarjev - Bush, ki bi očitno potreboval Freuda, hoče carte blanche. Tako kot je od kongresa hotel carte blanche za napad na Afganistan in za kompletno "protiteroristično kampanjo". Točno, "vojno proti mamilom" hoče povišati v "vojno proti terorizmu"... ee, v vojno proti upornikom, proti gverilskim levičarjem. Kolumbijo čaka stampedo. Make no mistake: v Kolumbiji so naftovodi, ki jih je treba zaščititi! Teren je pripravljen. Živo si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi muslimanske dežele Bushu in njegovim naftarjem odklopile nafto, kot je predlagal Iran. Povračilni operaciji bi bilo ime Armageddon!

Povodi za Busheve vojne so vse bolj umetni in vse bolj za lase privlečeni, da se Bush pri tem poslužuje laži, fabrikacij, spinov in totalnih dezinformacij, pa je naravnost tragikomično - hja, bushistično! - potrdilo nedavno "srhljivo razkritje": kot je namreč bombastično sporočila Busheva administracija, so med operacijo "Anakonda" v neki afganistanski jami našli GPS, high-tech napravo za satelitsko določanje položaja, na kateri je bilo ime ameriškega komandosa, ki je leta 1993 padel v Somaliji, jasno, med Bitko za Mogadiš (Black Hawk Down). Sporočilo je bilo nedvoumno: al-Kajdo gosti tudi Somalija! Le kako bi drugače ta naprava iz Somalije prišla v Afganistan? Kaj to pomeni, veste - Somalija je naslednja! Bush, ki hoče za nazaj dobiti vse izgubljene ameriške vojne, si je že mel dlani. Wake Up Little Susie! Spomnite se Mogadiša! Nova vojna opcija, huh. Toda potem se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega in absurdno ironičnega: proizvajalec teh naprav je sporočil, da je začel ta model izdelovati šele leta 1997! Kar pomeni, da naprava, ki so jo našli, ni iz Mogadiša... da si Bush lahko leto 1993 zatakne v rit... da med al-Kajdo in Somalijo ni povezave... in da ni razloga za bombardiranje Somalije. Dezinformacija pač. Taka kot one prejšnje - da so napadi z antraksom delo al-Kajde in Iraka... da so v vzhodnem Afganistanu našli al-Kajdin laboratorij za izdelovanje biokemičnega orožja... da je ameriški pilot Michael Speicher, sestreljen v času zalivske vojne, še vedno v tajni iraški samici... da so na ladji pri britanskem Sussexu med sladkorjem odkrili večji kontingent antraksa... in tako dalje. Vlade širom sveta vse te bushizme spremljajo relativno mirno in neprizadeto. Kot da so le sodnice na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju: je šlo tokrat za trojni ali četvorni aksel?

Ministrstvo za mir

Drugače je v Ameriki, kjer so mnogi kongresniki že vidno naveličani Busheve "vojne proti terorizmu". Če bo v Afriki kaj zaškripalo pri trgovini z diamanti, bo Bush to hitro razglasil za terorizem, je nedavno zapisala kongresnica Cynthia A. McKinney in dodala: "Busheva administracija pravi, da se je svet po 11. septembru spremenil. Kar pomeni, da mora univerzitetni profesor paziti, kaj govori, če ne njegov govor predajo policiji. Politiki se morajo cenzurirati, če ne jih cenzurirajo mediji. Državljani policiji ovajajo ljudi, ki se obnašajo sumljivo ali pa tako izgledajo. Sprejeta je bila zakonodaja, ki spodkopava naše svoboščine... Množične aretacije, pridržanja brez obtožnice, vojaška sodišča... Nekateri celo zahtevajo, da naj se v zasliševanje ponovno vpeljejo mučenje in druge brutalne metode... Toda medtem ljudje, ki so blizu Bushevi administraciji, s to vojno bajno služijo. Bivši predsednik Bush sedi v upravnem odboru korporacije Carlyle. In kot poroča Los Angeles Times, je ta korporacija prejšnji mesec vsak dan zaslužila 237 milijonov dolarjev s prodajanjem delnic v firmi United Defense Industries, petega največjega pogodbenika ameriške vojske." Obenem je kongresnica posvarila, da ni več vseeno, kaj ta vlada - ki je volitve itak ukradla! - počne v imenu ameriškega ljudstva, kajti to, kar bo počela "tam zunaj", bo imelo direktne posledice "tu pri nas".

Senator Robert C. Byrd, 84-letni demokrat, opozarja, da kongres za Busheve vojne odločitve zve šele iz časopisov. "En dan zvemo, da so ameriški vojaški inštruktorji odšli na Filipine. Drug dan zvemo, da se ameriški vojaški personal seli v Gruzijo. Naslednji dan zvemo, da smo vojaške inštruktorje poslali v Jemen. Oh, in seveda, iz časopisov tudi zvemo, da imamo tajno vlado, sestavljeno iz neznanih birokratov." In ker Bush povsem arogantno ignorira tako ustavo kot kongres, je šel kongresnik Pete Stark še korak naprej in ga primerjal s Hitlerjem, ki je v tridesetih suspendiral Bundestag, da bi lažje promoviral svojo mračnjaško ideologijo in blokiral kritike. Kongresnik Dennis Kucinich, ki je pred časom v svojem govoru, naslovljenem Molitev za Ameriko, Busha obtožil, da spodkopava Ameriko, ruši ustavo in Američanom krati svoboščine, je začel v kongresu lobirati za ustanovitev ministrstva za mir: "Če lahko napovemo vojno, potem lahko napovemo tudi mir." Ministrstvo za mir bi promoviralo nenasilnost kot osnovni princip ameriške družbe in ameriške zunanje politike, vojno pa bi predstavljalo kot nekaj arhaičnega: "Kdo pravi, da so vojne neizogibne... Bush hoče letos obrambni budžet zvišati za 45 milijard dolarjev, kar je seveda nesprejemljivo... Obrambni sistem, ki ga hoče s tem denarjem financirati, nima nobene zveze s preprečevanjem terorizma." Nič, v Bushevi administraciji očitno ždi kopica verskih fundamentalistov, ki so prepričani, da se bliža Armageddon.

No, da Amerika zaradi te Busheve nuklearne, unilateralistične, kabalistične retorike v svetu izgublja kredibilnost, je namignil celo republikanski senator Chuck Hagel. Da pa ta retorika ne bi bila prepuščena slepi inerciji, se je v teksaškem mestecu Chautauqua na protestnem protibushevskem shodu zbralo 7.000 ljudi, ki so na čelu z Michaelom Mooreom, avtorjem protibushevskega bestsellerja Stupid White Men, razno raznimi hip-hop, tejano, rhythm & blues in folk glasbeniki (MC Overlord, Ruben Ramos, Marcia Ball, Michelle Shocked itd.), slovito kolumnistko Molly Ivins in kongresnikom Jessejem Jacksonom mlajšim brili norca iz Busha, Enrona, atomske bombe, militarizma in ukradenih volitev, medtem ko so v San Franciscu najavili lansiranje novega nacionalnega štirinajstdnevnika, War Times, ki bo razkrival temno stran Busheve "vojne proti terorizmu", njene skrite resnice, njene velike laži in njene tajne interese. Prva številka, v kateri je med drugim tudi intervju s filmskim zvezdnikom Dannyjem Gloverjem ("Bombardiranje Afganistana in ustvarjanje vtisa, da je Amerika sodnik, porota in eksekutor, je bila napaka"), naj bi izšla v nakladi 7.500 izvodov, toda zanimanje je bilo tako epsko, da so morali natisniti 100.000 izvodov.

Edina prava večina

Bushiji in mediji vso provojno retoriko, vse vojaške operacije in širitev "vojne proti terorizmu" nenehno utemeljujejo s podporo, ki da jo ima Bush v Ameriki. Vsi se sklicujejo na oni famozni "approval", na rezultate javno-mnenjskih raziskav, ki da kažejo, da Bushevo vojno podpira 80% Američanov. Okej, ali pa 75%. Odvisno od raziskave in trenutka. Ergo: ker 80% Američanov podpira vojno, Bush fura vojno. Kar je seveda blef. Cinizem. Spin. Pa kaj če 80% Američanov podpira Bushevo vojno! Če jo podpira 80%, pomeni, da je dobrih 50 milijonov Američanov ne podpira. Še huje, če je Bush ne bi fural, je Američani ne bi mogli podpirati. Pa kaj če 80% Američanov podpira Bushevo vojno!! Več kot 80% Američanov meni, da bi moral Bush dvigniti minimalne plače... da bi moral odpuščenim delavcem omogočiti zdravstveno zavarovanje... da bi moral brezposelnim dati več ugodnosti... da je njegova politika socialnega zavarovanja napačna... in da njegovo znižanje davkov ne koristi njim, ampak bogataški eliti. In seveda, 67% Američanov meni, da Bush v zvezi z Enronom nekaj skriva. Če vprašate mene, potem je prav to edina avtentična ameriška večina.