Prednost ima Amerika

Za začetek razčistimo glede priimka, od kje Rodman? Zveni namreč zelo ameriško, ljudje takoj pomislijo na košarkarja Dennisa Rodmana ...

Rodil sem se pod tem priimkom.

... torej je to tipičen gorenjski priimek, kot recimo Košir?

No, nekaj je Rodmanov, res pa ne zveni najbolj slovensko.

Igral si v ZDA, bil si izbran na draftu, kako pa tam gledajo na tvoj priimek?

Tam je to ameriški priimek, še posebej skupaj z mojim imenom zveni zelo ameriško in zame so na začetku mislili, da sem Američan ...

Kaj pa tvoj angažma v ZDA? Ko si bil izbran na draftu, se je o tem v Sloveniji zelo veliko govorilo, bil si eden izmed prvih Slovencev v ameriškem hokeju ...

Pravzaprav sem bil tretji Slovenec, draftan v NHL-u. Pred mano sta bila to še Edo Terglav iz Kranja, ki je tudi igral na svetovnem prvenstvu, in vratar Jure Penko iz Ljubljane. To je v bistvu nabor, ko te izberejo; pomeni le, da so pridobili tvoje hokejske pravice. Izbrala pa me je ekipa Boston Bruins.

Kako močna je ta ekipa?

Ja, zelo močna, letos so bili prvi v svoji polovici po rednemu delu, vendar so potem v končnici hitro izpadli. Je pa tudi zgodovinsko zelo pomembna ekipa.

Kdo od bolj znanih hokejistov na primer igra pri tej ekipi?

Recimo Sergej Samsonov, ki je tudi igral za rusko reprezentanco na olimpijskih igrah, Billy Garian in Brian Rolston, ki pa sta igrala za reprezentanco ZDA, če jih naštejem le nekaj.

Vendar te ekipa Boston Bruinsov letos ni uporabila ...

Šel sem na njihov "camp" in sem z njimi treniral, potem pa so se odločili, da še nisem zrel za NHL in da moj čas še pride. Poslali so me ligo nižje, v AHL, v svojo podružnico Providence Bruins. Tudi tam sem bil na "campu", nisem pa še dobil priložnosti, zato sem se potem odločil s družino in kolegi, da pridem igrat domov na Jesenice in se čim bolje pripravim na svetovno prvenstvo.

Letos si igral za ekipo Jesenic, rezultate v Mednarodni ligi poznamo, v evropskem tekmovanju je na eni tekmi izmed tekem prišlo do incidentov, v domači ligi pa je tudi naslov odšel v Ljubljano. Kako pa si bil ti zadovoljen s svojo igro?

Hokej je precej drugačen kot v Severni Ameriki, zame je bilo to nekaj novega, saj je bilo to moje prvo leto v članski konkurenci v Sloveniji. Mislim, da sem igral zadovoljivo, mogoče bi se kdaj dalo tudi bolje, vendar je res tudi, da sem bil dva meseca poškodovan.

V katerem napadu si igral?

Na Jesenicah smo imeli v bistvu štiri dobre napade, največ pa sem igral z Nikom Zupančičem, predvsem v drugi polovici sezone.

To je bil torej najmočnejši napad Jesenic?

Lahko bi to rekel, v bistvu sva se z Nikom zelo dobro ujela.

Si bil prepričan, da boš igral v reprezentanci?

Ne, ni bilo stoodstotno, tudi selektor Sekelj me je opozoril, da si bom moral mesto zagotoviti z dobro igro. Ves čas sem upal, da bom sprejet. Še posebej, ko sem videl, da me je na prijateljskih tekmah dal v napad z Nikom Zupančičem in Dejanom Kontrecem. Selektor mi je dal možnost, da se dokažem in da tudi na Švedskem igram malo vidnejšo vlogo kot prejšnje leto v Ljubljani.

No, že lani v Ljubljani na prvenstvu skupine B tvoj učinek niti bil slab ...

Ja, imel sem dva gola in tri podaje. S tem sem bil čisto zadovoljen. Igral sem v tretjem napadu in sploh prvič na svetovnem prvenstvu. Letos pa sem skoraj vedno igral na "power playu", kar lani nisem nikoli.

In to pri teh letih, kateri letnik si?

Letnik 81.

Glede obstanka v skupini A so bili scenariji znani, remi z Avstrijci ob boljši razliki v golih, zmaga nad Avstrijci ali pa zmaga v skupini za obstanek, kako ste se pripravljali?

Če bi zmagali proti Avstrijcem, bi verjetno igrali še tri bolj kakovostne tekme brez pritiska, zato se je cela reprezentanca zelo pripravljala predvsem na tekmo z Avstrijo, na žalost pa ni šlo po naših željah. Smo pa bili v nadaljevanju psihično zelo močni in uspeli v skupini za obstanek.

Lahko na kratko opišeš vseh šest tekem? Najprej ste prvo tekmo z Rusijo igrali 1 : 8, kjer si dal prvi gol Slovenije v skupini A.

Rusi so hokejska velesila, vedeli smo, da bo težko. Na začetku smo dobro igrali, potem pa se je pokazalo, da smo na tej kakovostni ravni še zelo neizkušeni. Razlika pa bi vseeno lahko bila malo manjša.

Gole ste prejemali v serijah ...

Da, imeli smo slabe minute in takrat dobili po dva, tri gole.

Svojega gola si se verjetno zelo veselil ... Z njim ste dokazali, da lahko igrate tudi proti močnejšim reprezentancam.

Seveda, nekajkrat smo tudi mi imeli svoje minute, predvsem na "power playu" smo tudi mi igrali dobro.

Rusi so vas precej tudi podcenjevali, predvsem pred tekmo.

Da, zelo. Še bolj pa so nas podcenjevali Švedi, švedski časopisi so bili polni komentarjev, da ne spadamo v skupino A. Proti Švedom smo v prvi tretjini odigrali zelo dobro, saj je bilo 1 : 1, potem pa se je vseeno pokazal ta dodatni pritisk švedske javnosti, saj so začeli igrati zelo zavzeto in nas precej nadigrali. Rezultat 2 : 8 je bil povsem realen v nasprotju s tistim proti Rusom, kjer bi lahko iztržili tudi boljši rezultat.

Sledila je tretja tekma z Avstrijo, za katero se je vedelo, da bo prelomna. Avstrijci so pred tem prvi dve tekmi igrali s Švedi in Rusi solidnih 2 : 5 in 3 : 5. Je to kaj vplivalo na vas?

Avstrija ima precej več izkušenj z močnimi reprezentancami in s prvorazrednim hokejem nasploh, tako da bolje vedo, kako se pripraviti na tekme z določenimi tekmeci. Avstrijci so res igrali zelo dobro.

Ni vam torej preostalo drugega kot igrati na zmago ...

Vedelo se je, da je treba zmagati in tako smo tudi začeli tekmo. Petdeset minut smo odigrali zelo dobro, nato pa močno popustili.

Bilo je 3 :1 za Slovenijo ...

Po dveh tretjinah smo vodili s 3 : 1 in z eno nogo že ostali v skupini A, vendar so Avstrijci v zadnji tretjini začeli zelo napadalno, mi smo se malo preveč potegnili v obrambo in zgodilo se je, kar nismo hoteli. Imajo nekaj zelo dobrih posameznikov na čelu z Dietrom Kaltom. Očitno spet ena posledica neizkušenosti.

... čeprav se je zdelo, da vam je zmanjkalo moči. Še posebej od takrat naprej, ko v "power playu" v zadnji tretjini sploh niste niti postavili napada ...

Bili smo že precej izmučeni, sploh prva dva napada, ki sta zelo veliko igrala. Tudi soigralec Tomaž Razinger mi je dejal, da ga je prvič v življenju zgrabil med tekmo krč. Bilo je veliko utrujenosti, niti ne vem, zakaj.

Ob koncu te tekme je bilo videti, da Sloveniji slabo kaže tudi za prihodnje tekme, zdelo se je, da bomo izpadli, tudi komentarji slovenskih medijev so bili zelo pesimistični. Na tekmi proti Japonski je bila slika v zadnji tretjini podobna ...

Japonci so proti nam odigrali eno svojih boljših predstav. Prvo tretjino smo dobili s 3 : 0, kar ni bil realen rezultat, saj nismo bili toliko boljši. Drugo in tretjo tretjino pa so bili Japonci boljši nasprotnik, imeli pa smo malo sreče, naš vratar je zelo dobro branil in zmaga nam je vlila novih moči za prihodnji tekmi.

Zdi se, da tudi poraz ali neodločen rezultat z Japonci ob enakih ostalih rezultatih ne bi pomenil izpada iz skupine A.

Za nas je bilo najpomembneje zbrati čim več točk in si ustvariti dober ritem. Bilo je jasno: če zmagamo vse tri tekme, ostanemo v skupini A.

Res je tudi, da so proti Sloveniji Japonci igrali stodesetodstotno, proti Italiji pa so kmalu povsem popustili. Si videl to tekmo?

Seveda. Mislim, da še zdaleč niso igrali tako zavzeto kot proti nam. Moram pa povedati, da so bili morda celo nekoliko nešportni, saj so vedeli, da bodo ostali v elitni skupini. Pred tekmama z Italijo in Poljsko je bilo do petih zjutraj slišati razgrajanje Japoncev po hodnikih. Niso imeli tistega duha, da bo za obstanek treba zmagati.

Tako ali tako jim ni bilo treba ... Mesto v A-skupini so imeli plačano. Vi ste se proti Japoncem izvlekli in proti Poljski pa pokazali popolnoma drugačno igro ...

Kot sem že nekajkrat po prvenstvu poudaril, smo iz vsake tekme potegnili nekaj pozitivnega in bili vsako tekmo močnejši in bolj samozavestni. Zaradi tega smo bili bolj zbrani in smo delali manj napak. To se je nabiralo iz tekme v tekmo in tudi nekaj nesreče proti Avstrijcem se nam je povrnilo na tekmi z Japonci. Proti Poljski smo odigrali šestdeset zelo dobrih minut, proti Italijanom pa še boljših šestdeset.

Takrat je res sama igra dajala vedeti, da kljub nesrečnemu avtogolu Andreja Brodnika zmaga ni vprašljiva ...

Štirideset minut smo igrali zelo dobro, in ko smo dobili tisti gol, smo si tako na klopi kot v slačilnici rekli, da ničesar ne spreminjamo, saj smo igrali zelo dobro. Sploh nismo hoteli pomisliti na to, kar se nam je zgodilo proti Avstrijcem, ki so nas ujeli in prehiteli, ali proti Japoncem, ki so nam že v drugi tretjini vzeli igro.

Pred tekmo s Poljsko se je v slovenskih medijih pojavil velik strah zaradi njihovih dveh NHL-ovcev, ki bi lahko bila že jamstvo za zmago nad ekipo, kot je Slovenija ...

Da, deležna sta bila zelo veliko pozornosti, zelo spoštovana. Že tudi to pove svoje, da Mariusz Czerkawski zasluži vsako sezono tri milijone ameriških dolarjev. Gotovo sta oba zelo dobra posameznika, vendar se je na tekmi pokazalo, da sta prevladali večja volja in homogenost naše ekipe. Poljska kot ekipa ni funkcionirala najbolje.

Tekma z Italijani ne bi odločala več o ničemer, če bi Japonci odigrali podobno kot proti Sloveniji in Italijo premagali. Igra Italijanov na zadnji tekmi ni bila prepoznavna, pravzaprav ste jih uničili.

Res je bilo to prvič, da nam Italija ni bila dorasel nasprotnik. Ko sem bil še mlajši, se spomnim, da so bili Italijani zmeraj precej boljši od Slovenije. Treba pa je reči, da smo pred odhodom na Švedsko z Italijani odigrali dve prijateljski tekmi, eno v gosteh in eno doma. Že v gosteh smo bili boljši in igrali bolj kakovostno od njih, le sreča nam je obrnila hrbet, doma pa smo jih visoko premagali. Na Švedskem smo točno vedeli, da je to za nas zadnja tekma, in od zmage je bilo odvisno, ali si bomo zaslužili počitnice ali ne. Bili smo zelo samozavestni, vse se je izšlo po načrtih in ostali smo v elitni skupini.

Rezultat 4 : 0 se niti ne zdi tako visok, če upoštevamo, da je bilo med tekmo ves čas videti, da imate igralca več na ledu ...

Italijani so igrali zelo nedisciplinirano, kar se je pokazalo tudi v številu kazenskih minut, saj mi prvi dve tretjini sploh nismo imeli nobenega izključenega igralca, pri njih pa so bili do takrat izključeni že štirje.

Italijani bi za obstanek morali zmagati z zelo visoko razliko, sicer bi šla naprej Poljska ...

Zagotovo je tudi to vplivalo na njihov pristop do tekme.

To je bil verjetno tudi zadnji nastop Italije v takšni postavi, saj bodo za olimpijske igre v Torinu zgradili novo reprezentanco, in sicer tako, da bodo pripeljali za nekaj ekip novih igralcev iz Kanade, ki bodo po dveletnem igranju v italijanski ligi lahko postali reprezentanti ...

Saj tudi morajo začeti vse na novo, po desetih letih so izpadli iz skupine A in treba bo narediti nekaj novega, vsi pa vemo, kako bodo to storili. Bližajo se jim olimpijske igre na domačih tleh in prav gotovo se bo našel denar za nakup nekaj igralcev.

Veliko je bilo slišati o tem, kako močna in homogena je slovenska reprezentanca. Kakšno pa je bilo vzdušje na začetku zaključnih priprav, takoj po tistih krvavih pretepih na tekmah domačega prvenstva?

Štirinajst dni je bilo ravno pravšnje obdobje za to, da smo vsi skupaj spet postali klapa. Vsi igralci smo toliko profesionalci, da je treba v reprezentanci pozabiti na stare zamere. Le prvi dan je bilo malo napeto, recimo na večerji oziroma po njej, ko so šli ljubljanski igralci po svoje, jeseniški pa po svoje.

Na prvenstvu pa ni bilo težav ...

Ne, tam smo bili že vsi pomešani, ni bilo nobenih zamer.

Kar se tiče naslednje sezone, boš ostal na Jesenicah ali spet poskusil v tujini?

Trenutno še ne vem, želim si pa, da bi se vrnil v tujino.

NHL ...

To je verjetno še malo prezgodaj govoriti, v kakšno podružnično ekipo pa bi šel takoj, tudi dobre ponudbe iz Evrope ne bi zavrnil.

Evropa te manj zanima, kljub temu da v bi Ameriki igral v drugi kakovostni ligi?

Drugoligaško tekmovanje v Ameriki je kar primerljivo z Evropo, vendar mi ameriški stil igre bolj leži. V tretji ligi pa ne bi igral, potem ima prednost Evropa. Odvisno tudi od ponudbe in od mojega statusa v ekipi.

Na tem prvenstvu si dosegel gol na vsaki tekmi, skupaj šest golov in eno podajo. Največ izmed slovenskih igralcev?

S Tomažem Vnukom sva nabrala sedem točk, on sedem podaj, jaz pa šest golov in eno podajo.

Velika verjetnost je, da boš po končanem svetovnem prvenstvu, kljub manj tekmam, ostal med deseterico najboljših strelcev. Menedžerji gledajo tudi na to?

Mogoče ostanem med deset, gotovo pa je, da menedžerji pri izbiri upoštevajo tudi dejanski učinek igralcev.

Ste dobili od hokejske zveze kakšne nagrade za obstanek v skupini A? Veliko se govori o tem.

Za zdaj še nismo dobili ničesar. Obljubljeno je bilo, da bomo, ni pa bilo rečeno, točno kdaj. Dobili naj bi petnajst tisoč mark.

Se ti zdi to korektno? Kako bilo pri drugih reprezentancah?

Za druge ne vem, bilo pa bi zanimivo videti. Finančno verjetno nismo tako močni kot Italijani ali Avstrijci, veliko pa je vreden predvsem uspeh sam.