Cerkev in internet

"Lepo, lepo, zanimivo," je že davnega leta 1995 godel papež Janez Pavel II., ko so mu razkazali vatikanski računalniški center in uradne vatikanske spletne strani. Toda čeprav je Vatikan in tudi drugo cerkveno občestvo že od samega začetka uporabljalo vse možnosti, ki jih ponuja internet, je papež Janez Pavel II. šele letos prižgal zeleno luč za začetek vsesplošnega širjenja evangelija po internetu. Slednji je bil zaradi množice katoliški cerkvi spornih vsebin nekakšna tabu tema. Jasno je bilo, da je uporaben in koristen, toda popularizacije vse do danes ni bil deležen. Internet je v novem tisočletju postal nekaj samoumevnega za milijarde ljudi po svetu in njegova vsesplošna uporaba v vsakdanjem življenju je vatikanske može prisilila v tuhtanje in razmišljanje. Morda bi bilo le dobro, da vedno bolj vplivni in prodorni medij popularizirajo med svojimi ovčicami. Internet je doslej velikokrat veljal tako rekoč za brezno zla in brezumja, polno hujskaških in obscenih vsebin, ki žalijo javno moralo. Na internetu vlada anarhično stanje, saj ni nikogar, ki bi masi uporabnikov govoril, kaj je prav in kaj ne. Nikogar, ki bi ločeval zrno od plevela. Marsikatero ovčico bi lahko mamljive besede ali lažna vera zanesla ..."Odločil sem se za veliko letošnjo nalogo: Internet kot novi forum za širjenje božje besede," je na Trgu sv. Petra zbranim vernikom prejšnjo nedeljo med drugim pridigal skoraj 82-letni papež. Nedelja, 12. maja, je namreč nedelja cerkvenih sredstev družbenega obveščanja. Letošnja naj bi bila s papeževim pozivom k "pametni" uporabi interneta za katoliški svet prelomna. Tako kot so predhodniki Janeza Pavla II. v preteklosti ugotavljali, da so medijske novotarije, kot sta radio in kasneje televizija, pravzaprav dobrodošle zadeve.

Zbrani množici papež ni pojasnjeval, katere strani jim priporoča obiskovati, ali sam kaj chata in kje, ali bo v prihodnje možna tudi recimo spoved prek medmrežja ...Papež sam, kolikor je širnemu svetovnemu občestvu znano, nima niti svojega elektronskega naslova. Svoj prvi e-mail v življenju je poslal šele 22. novembra lani. Cerkvenim občestvom po svetu je po internetu poslal pismo, katerega vsebina je bila opravičilo žrtvam spolnih zlorab, ki jih je v preteklosti po svetu zagrešila duhovščina in drugi verski služabniki. Spolne zlorabe s strani cerkve očitno ostajajo aktualna tema, čeprav papež tedaj najbrž ni slutil, da bodo kmalu izbruhnile številne pedofilske afere, v katere so vpleteni njegovi podrejeni. Papež je bil pri pošiljanju elektronske pošte na slikah videti prav simpatično, saj so mu pomočniki usmerjali prst na tipko "enter", ki jo je pozneje sam pritisnil in gledal, kaj se je zgodilo. Prav papeževo pošiljanje elektronske pošte je bil znak, da se v cerkvenih krogih nekaj premika. Začelo se je tudi pospešeno iskanje svetnika zavetnika interneta. Ta čast je doletela svetega Izidorja iz Sevilje, rojenega leta 556. Ta je za časa svojega življenja napisal knjigo Etimologija, nekakšen slovar, kar bi lahko šteli za enega prvih poskusov ustvarjanja podatkovnih baz. Vatikan je nato objavil, da bo v začetku leta 2002 izdal dva pomembna dokumenta z napotki vernikom, kako uporabljati plodove informacijske družbe, nad katerima je bedel nadškof John Foley, predsednik papeškega sveta za družbeno obveščanje. Izšla sta 22. februarja letos z naslovi Cerkev in internet, kjer gre za razlago o vlogi in uvrščenosti katoliške cerkev v cyber svetu. Drug dokument, Etika in internet, pa naj bi surferjem po cyber širjavah razlagal, kako se vesti. Duh anarhizma še vedno preleva internetne širjave, kljub temu da ga razni regulatorji kot multinacionalke počasi, toda vztrajno zatirajo.

"Ne smemo se bati seči po ogromnem oceanu informacij. Če bomo to storili, bomo lahko s svojimi sporočili dosegli srca mož in žena v novem milenijumu," je nekajdesettisočglavi zbrani množici pridigal papež. Toda hkrati je opozarjal, da internet nujno potrebuje večji nadzor in regulacijo, še posebej nad vsebinami. V Vatikanu se zavedajo, da bo na internetu kljub njihovim pozivom k preganjanju neprimernih vsebin še vedno veliko pornografije, satanističnih in drugih za katoliško cerkev heretičnih sporočil. Toda moč, kot jo ima cerkev v nekaterih delih sveta, lahko pomeni takšen pritisk, kot ga je deležen internet v nekaterih fundamentalističnih državah. Kaj naj bi bile negativne lastnosti interneta? Odkritja, ki jih katoliška cerkev lansira svojim ovčicam, so na las podobna tistim, ki veljajo tudi za druge medije. Denimo, da so vse informacije enakovredne, da ni razlike med dobrim in slabim mnenjem, vtis, da ni trajnih vrednosti, ni osebnih stikov ... Papeževo zavzemanje popularizacijo interneta je najbrž posledica velikih pritiskov posvetne javnosti na cerkev, ki se zapleta v vedno več moralno najspornejših afer. Internet posameznikom omogoča, da javno opozarjajo na nepravilnosti in zlorabe, ki so se jim zgodile ali se dogajajo. Brez strahu, da bodo zaradi tega pod pritiskom utišani. Katoliška cerkev pa mora nekako vračati udarec, saj ji ne koristi, da stoji zgolj ob strani. Sicer pa Vatikan sploh ni tako imun na moderne tehnologije, kot se zdi na prvi pogled. Papež Janez Pavel II. velja trenutno za bestselling avtorja na svetu, kar se tiče televizije, radia, cd-jev, videokaset in drugih modernih tehnoloških oblik širjenja sporočil.

povezava