Bush je vedel!

Bushu se je čeljust povesila. V želodcu ga je zvilo. Začelo ga je tresti. Spustil je roke. Za razliko od teoretikov zarot, ki so dvignili roke - ha, vedeli smo, da je Bush vedel! Vedeli smo! 15. maja so namreč tudi veliki, vplivni, "uradni" mediji - na čelu s TV mrežo CBS - "razkrili", da je Bush pred 11. septembrom vedel, da se pripravlja nekaj velikega. Takoj zatem je tudi Bela hiša potrdila, da je CIA 6. avgusta - dober mesec pred napadom na ZDA! - Busha res posvarila, da al-Kajda pripravlja ugrabitev potniškega letala in da namerava udariti v Ameriki. And make no mistake! Ameriki se je zavrtelo. Demokrati so takoj planili, Dick Gephardt, vodja kongresnih demokratov, pa je kriknil: "Zdaj moramo ugotoviti, kaj sta predsednik in Bela hiša vedela o tem, kar se je dogajalo pred 11. septembrom, kdaj sta to zvedela in kaj sta v zvezi s tem storila." Watergate! Preiskavo zdaj zahtevajo vsi, tudi sorodniki žrtev Svetovnega trgovinskega centra - in celo republikanski veljaki a la John McCain. Bushiji so za strah hitro lansirali nekaj alarmov (teroristi bodo kmalu spet udarili! prihajajo! z atomskimi bombami!), obenem pa poudarili, da svarilo, ki ga je Bushu na kavbojski ranč poslala CIA, ni bilo nič posebnega, da taka svarila prihajajo vsak dan in da iz vsega skupaj potem ni nič. Le da se tokrat vendarle je nekaj zgodilo. Mar ne, George?

Poletje nevarnega življenja

Toda to ni bil edini ključ, ki ga Bush ni znal uporabiti. Bolje rečeno, 11. septembra je imela Amerika za sabo trumo svaril, ki niso prispela na pravi naslov.

1. Že sredi avgusta je FBI opozoril, da so zaradi imigracijskega prekrška aretirali Zacariasa Moussaouija, maroškega Francoza, ki pa je bil sumljiv iz več razlogov. Prvič, v privatni letalski šoli v Minnesoti se je učil pilotiranja Boeinga 747. Drugič, zanimalo ga je le to, kako se Boeing 747 pilotira, ne pa tudi, kako se z njim pristane. Tretjič, pred tem o pilotiranju ni imel pojma. Četrtič, zelo se mu je mudilo. Petič, plačeval je v gotovini. In šestič, zanimale so ga čudne reči - kako se leti čez New York, kako je z varnostjo na letališčih in če se vrata Boeinga 747 med letom lahko odprejo. FBI je poudaril, da je Moussaoui potencialni terorist. Sporočilo je bilo jasno: če bo Moussaoui že kaj pilotiral, bo pilotiral Boeing 747. In tudi podton je bil jasen: ugrabiti kani letalo. Eden izmed zveznih agentov je med brainstormingom v Minnesoti v svoj notes zapisal, da kani Moussaoui z letalom napasti Svetovni trgovinski center. No, to specifično svarilno poročilo - hej, prijeli smo tipa, ki ga zanima le, kako se letalo pilotira, ne pa tudi, kako se z njim pristane! - ni prišlo daleč. Nihče ni kazal interesa. Le zakaj bi ga, huh - teroristi že tradicionalno ugrabljajo potniška letala, Moussaoui je bil v priporu, FBI pa tudi ni rekel, da je Moussaoui - danes znan kot "dvajseti ugrabitelj" - del večje zgodbe. Ni razloga za alarm.

2. FBI je julija pod lupo vrgel privatno letalsko šolo v Arizoni in potem spisek "študentov" poslal CII, ki je hitro ugotovila, da imata dva "študenta" že tradicionalno zelo intimne zveze z al-Kajdo. Nihče ni trznil. Še huje, ta skrivnost je ostala skrivnost obeh agencij - ne, nista je posredovali naprej, pa četudi Ken Williams, FBI-jev agent, ki je iz Arizone poslal svarilno depešo, velja za izredno kredibilnega protiterorističnega eksperta.

3. Že poleti je FBI vedel, da sta v Ameriko pripotovala tipa, ki sta na listi "opazovanih" teroristov - Khalid Almihdhar in Nawaf Alhazmi. Še huje, Almihdhar naj bi bil povezan z bombnim atentatom na ameriško križarko USS Cole. FBI jima je sledil do Kalifornije, potem pa je prekrižal roke. Nič, očitno so ju imeli le za imigranta, ki skušata ujeti svoj košček ameriškega sna. Ko so naslednjič slišali zanju, sta bila med devetnajstimi ugrabitelji, ki so napadli Ameriko.

4. Prav tako poleti se je jezik razvezal Ahmedu Ressamu, islamskemu fanatiku, ki so ga zaprli, ker je načrtoval miniranje losangeleškega letališča. Ahmed je bil zdaj na lepem voljan govoriti - in tako je med drugim razkril, da al-Kajda prihaja nad Ameriko in da bodo njen prvi cilj letališča, ki da so "politično in ekonomsko občutljiva". Nič, očitno so ga imeli le za showmana.

5. Še prej, junija 2001, je CIA svarila, da al-Kajda verjetno pripravlja ugrabitve potniških letal in da bo verjetno v zameno za osvoboditev talcev zahtevala osvoboditev znanih teroristov, zaprtih v Ameriki, še toliko bolj, ker so zvedeli, da se je Osama bin Laden sestal s sinom Sheika Omarja Abdela Rahmana, slepega egipčanskega duhovna, ki so ga leta 1993 zaprli zaradi sodelovanja pri bombnem atentatu na Svetovni trgovinski center. Poba je menda predlagal ugrabitev pakistanskega potniškega letala. In kot plan B: ugrabitev ameriškega diplomata, bodisi v Turčiji, Indiji ali pa Indoneziji.

6. Matt Drudge, razvpiti online reporter, je leta 1998 na svoji spletni strani zapisal: "Viri v obveščevalni skupnosti so revije Time razkrili, da imajo dokaz, da utegne bin Laden načrtovati svoj najbolj divji korak doslej - napad na Washington ali pa New York, ki naj bi bil povračilni ukrep, oko za oko."

7. Izraelski Mossad je CIO svaril, da teroristi - bilo naj bi jih 200! - v Ameriki pripravljajo nekaj velikega in da je v operacijo vpleten tudi bin Laden, podobna svarila pa so poslale tudi druge tajne službe, recimo ruska in nemška.

8. In kakopak krona vseh svaril: "Bin Laden odločen, da udari v Ameriki" - tako je bilo naslovljeno strogo zaupno poročilo, ki ga je tistega usodnega dne, 6. avgusta, Bushu posredovala CIA. Bolje rečeno, CIA je Busha posvarila, da hoče Osama "vojno pripeljati v Ameriko" - domnevno zato, da bi se maščeval za ameriške raketne napade na njegove afganistanske kampe, ki so se pripetili leta 1998, še pod Clintonom, se razume. Da bi bila mera polna, sporočilo omenja tudi možnost, da bo al-Kajda ugrabila potniško letalo in ga potem ponujala v zameno za osvoboditev Sheika Rahmana. Huh! Bush ni reagiral. Bolj čudno od fikcije: to poročilo ni omenjalo niti "starih" letalskih komplotov niti islamskih "študentov" Boeinga 747.

Scenarij, ki ga ni bilo

Po 11. septembru je Busheva administracija nenehno in vztrajno ponavljala, da se ni nikomur niti sanjalo, da bodo teroristi ugrabljena potniška letala uporabili kot orožje, češ le kako bi lahko predvideli tak scenarij - tega ni bilo niti v fikciji! Ali kot je te dni še enkrat zagotovila Condoleezza Rice, svetovalka za nacionalno varnost: "Mislim, da ni mogel nihče predvideti, da bi lahko ti ljudje ugrabili letalo in se z njim zaleteli v Svetovni trgovinski center, da bi se lahko z drugim letalom zaleteli v Pentagon, da bi lahko ugrabljeno letalo uporabili kot raketo." Da je bilo to, kar se je zgodilo, popolnoma nepredvidljivo? Mar res? Mar niso ameriške obveščevalne službe že leta 1999 svarile, da bi utegnili bin Ladnovi operativci ugrabiti potniško letalo in ga uporabiti kot samomorilsko orožje? V zveznem poročilu, ki ga je naročil National Intelligence Council (podružnica CIE), je namreč pisalo: "Samomorilski bombaši, ki pripadajo Mučeniškemu bataljonu al-Kajde, bi lahko letalo, polno eksploziva (C-4 in semtex), strmoglavili na Pentagon, na štab CIE ali pa na Belo hišo." In da bi bila mera polna, je to zvezno poročilo, ki ga je sestavila Zvezna raziskovalna divizija (oddelek Kongresne knjižnice), temeljilo izključno na podatkih, ki so bili javno dostopni! Skratka, vse je bilo jasno, očitno in transparentno. Še več, CIA je že leta 1995 vedela, da je Abdul Hakim Murad, sodelavec Ramzija Yousefa, obtoženega sodelovanja pri bombnem atentatu na Svetovni trgovinski center (1993), načrtoval ugrabitev letala, ki naj bi ga strmoglavil na štab CIE.

Tudi ta podatek, ki je bil v javni domeni, do Busheve administracije očitno ni prišel. Prej narobe, za Busha in njegove je bil očitno tako abstrakten in tako fiktiven, da se z njim sploh niso ukvarjali. Toda ta scenarij ni bil nič nezaslišanega, originalnega ali pa fiktivnega - v obtoku je bil že nekaj let. Zanj se je vedelo. Bil je na radarju. Povsem jasno je bilo, da so teroristi ugrabljeno potniško letalo videli kot orožje, navsezadnje, filipinska policija je FBI že leta 1995 obvestila, da kanijo teroristi ugrabljeno potniško letalo uporabiti kot orožje, da so med njihovimi letalsko-samomorilskimi tarčami štab CIE, kongres, Bela hiša, Pentagon in nebotičniki in da iščejo pilote, ki bi to lahko izvedli. No, leto prej so islamski ekstremisti ugrabili francosko letalo in ga hoteli strmoglaviti na Eifflov stolp, še isto leto pa je neki lunatik s športnim letalom treščil v Belo hišo. Ne ponesreči, se razume, ampak naklepno, zarotniško... ee, "teroristično". In nikar ne pozabite, o čem sta fantazirala "črna" najstnika, ki sta na koloradski gimnaziji Columbine povzročila oni zloglasni pokol - da bi ugrabila potniško letalo in ga zabila v Svetovni trgovinski center! Sploh pa, ko se je Bush julija v Genovi udeležil vrha G-8, je italijanska tajna služba razkrila, da naj bi skušali islamski teroristi nanj izvesti atentat - z ugrabljenim potniškim letalom! Kar je kasneje potrdil tudi podpremier Gianfranco Fini. O letalu kot raketi so torej razmišljali mnogi - in to zelo intenzivno. Vprašanje je bilo le še, kdaj bo padla prva klapa.

Ergo: da je bil napad z ugrabljenimi potniškimi letali "nepredvidljiv" oz. da je šlo za "nov tip napada", ki ga ni bilo mogoče anticipirati, je le blef. Nič manjši blef pa ni govorjenje, da so pričakovali "tradicionalno ugrabitev potniškega letala" - lepo prosim, v ameriških letalskih šolah so se urili fantje, ki jih je zanimalo le to, kako se potniško letalo pilotira, ne pa tudi to, kako se z njim pristane. Kar seveda pomeni, da v mislih niso imeli ravno "tradicionalne ugrabitve". Ne? Ja.

Toda poleti 2001 teh "starih" podatkov ni znal nihče povezati z novimi, povsem svežimi podatki - da se v Minnesoti za pilota šola tip, ki ga ne zanima, kako letalo pristane... da se v Arizoni za pilota šolata tipa, ki sta tesno povezana z al-Kajdo... da al-Kajda načrtuje ugrabitve potniških letal... in da kani Osama napasti Ameriko. Ne, teh podatkov ni očitno nihče povezal. Čudno, ne, da se tako vitalni, tako specifični in tako intrigantni podatki niso nikoli zbrali v enem centru... da so ostali tako razpršeni, tako neobdelani in tako ignorirani. Če bi Busha vprašali, hej, kako to, da se je lahko zgodilo kaj takega, kako ste si lahko privoščili tako šlamparijo, bi odgovoril, da nima nič s tem, da tega ni vedel, da ti podatki niso prišli do njega, da tisti, ki so prišli do njega, niso bili dovolj specifični, in da se je lahko delati pametnega zdaj, ko se je tisto, kar se je imelo zgoditi, že zgodilo - pred 11. septembrom pa tega, kaj se bo zgodilo, nismo mogli vedeti! Kot rečeno - to je le sprenevedanje. Pred 11. septembrom je bilo namreč povsem na dlani pet faktov: prvič, da v Ameriko prihaja vse več teroristov, drugič, da hodijo na tečaje pilotiranja potniških letal, tretjič, da načrtujejo ugrabitve potniških letal, četrtič, da jim predseduje Osama bin Laden, in petič, da hočejo po ameriških ambasadah v vzhodni Afriki in križarki USS Cole v zrak vreči še samo Ameriko.

BushGate

Teh pet faktov - okej, in nekaj starih - bi bilo treba le povezati, kar pa se ni zgodilo. In zakaj se to ni zgodilo? Zakaj je ta puzzle ostal nerazrešen in zakaj se je sestavil šele na Svetovnem trgovinskem centru? Ker FBI in CIA nista sodelovala? Ker med tajnimi službami ni bilo koordinacije? Ker ena agencija ni vedela, kaj ve druga? Ker ni vseh teh podatkov nihče jemal resno? Ker Busheva administracija terorizma nasploh ni jemala resno, še posebej sam Bush, pravosodni minister John Ashcroft in obrambni minister Donald Rumsfeld, ki so zdaj največji protiteroristi? Ker je Busheva administracija pred 11. septembrom ustavila vse preiskave o bin Ladnu in islamskem terorizmu? Ker je obveščevalno-varnostni sistem preprosto in arogantno odpovedal? Ne, kje neki, je rekel Bush, ki je po 11. septembru stalno zagotavljal, da je bilo vse v redu, da varnostno-obveščevalne službe niso zatajile, da sta CIA in FBI junaka - huh, le teroristi da so bili tako diabolični in tako nepredvidljivi! Hej, krivi so teroristi, ne pa CIA in FBI! Bush ni nikogar zamenjal, pa čeprav je umrlo 3.000 ljudi, ker CIA, FBI, NSA, Pentagon, Bela hiša in svetovalka za nacionalno varnost niso imeli pojma, kaj se dogaja, bolje rečeno - ker so vedeli, da se pripravlja nekaj velikega, niso pa vedeli, kaj. Ljudi niso posvarili, da Svetovni trgovinski center ni varen, pa čeprav je bilo jasno, da ni varen - in da je na ožjem spisku terorističnih tarč. Da je obveščevalni sistem odpovedal, je bilo očitno takoj, na licu mesta, toda glave se niso rolale.

Prav narobe, ko je senator Robert Torricelli nekaj dni kasneje zahteval kongresno preiskavo, so ga bushiji ostro zavrnili, FBI in CIA pa sta začela vreščati, da sredi "najhujše krize, ki je kdajkoli doletela nacijo", nimata časa za take traparije. In ko so drugi senatorji zahtevali, da se Georgea Teneta, direktorja CIE, razreši, je Bush himnično vzkliknil - ne, ne pride v poštev, povsem mu zaupam! In tudi Amerika mu zaupa! To se je ponovilo vsakič, ko je kdo predlagal ustanovitev kake neodvisne komisije, ki naj bi dognala, zakaj so varnostno-obveščevalne službe tako srhljivo in tako monumentalno odpovedale. Ob koncu januarja je celo Bush sklenil, da kake posebne, neodvisne, magari kongresne preiskovalne komisije odpadejo. Pika. Ne bo jih! Bela hiša je sporočila, da bo sodelovala le z obstoječima senatno-kongresnima komisijama, ki se ukvarjata z delom varnostnih in obveščevalnih služb (zelo mehko in za zaprtimi vrati!), medtem ko je podpredsednik Dick Cheney senatne demokrate posvaril, da jih bodo razglasili za saboterje, za nepatriotske rušilce vojne proti terorju, če bodo zastavljali kaka dodatna vprašanja ali pa če bodo skušali lansirati kako paralelno preiskavo.

Točno, zakaj je Bush blokiral preiskavo, je zdaj jasno, kakor je tudi jasno, da je Bush do sedaj nekaj prikrival. Kot Nixon. Ne more več reči, da je nedolžen. Vprašanje št. 1: zakaj tega, kar je vedel, ni razkril že prej? Vprašanje št. 2: kaj še prikriva oz. kaj je še vedel pred 11. septembrom? Vprašanje št. 3: Zakaj o tem, kar je vedel, ni obvestil kongresa, Pentagona, Zvezne letalske administracije, letalskih družb, uslužbencev Svetovnega trgovinskega centra in ameriškega ljudstva - in huh, atomskih central, ki jih zdaj pred terorističnimi napadi svari vsak dan? Vprašanje št. 4: ali bi lahko preprečil napad, če ne bi bil tako pasiven? In vprašanje št. 5: zakaj se je 11. septembra tako panično in tako strahopetno skrival?