3. 6. 2002 | Mladina 22 | Družba
Od bušizma do apokalipse
Kaj bi se zgodilo, če bi javnost takoj po napadu na Ameriko zvedela, kaj vse je Bush vedel pred napadom
Ko je Bush pripotoval na evropsko turnejo, je mislil, da je iz hudega ven, toda padel je v zasedo. Bolje rečeno - v trojno zasedo. Prvič, pričakale so ga trume bučnih, besnih protestnikov - in to povsod, kamor je šel, v Nemčiji, Rusiji in Franciji. Zoprno. To se doma ni dobro videlo. Drugič, pričakale so ga kamere, ki so ujele vse njegove neformalne posebnosti, huh, vse spontane in neprisiljene izlive njegove naravnosti, recimo magični trenutek, ko sta s Putinom sedela v Kremlju in čakala na začetek debate o atomski razorožitvi in ko Putin debate ni in ni mogel odpreti, ker je Bush cmokljal in po ustih premetaval žvečilni gumi, ki ga je šele po opozorilu z jezikom najprej porinil na rob svojih ust, tako da je - v velikem planu! - štrlel ven, potem pa ga izpljunil v roko. Horror. Putin se je le nemočno zdrznil. Ni namreč vedel, kaj naj stori - ali naj se smeji novemu bušizmu, ali naj bo jezen, ker mu jenki svinja Kremelj, ali pa naj si oddahne, ker se pretzel-George ni zadušil. Nič, na koncu se je odločil, da naj Bazooka George naprej prežveči, šele potem pa bodo prišle na vrsto atomske konice. Kar je kakopak srhljivo. A po drugi strani - logika "od bušizma do atomske bombe" je logika, s katero živimo že vse od 11. septembra, še huje, že vse od trenutka, ko Bush ni zmagal na volitvah. Od Apokalipse nas stalno loči le bušizem - čikgumi na rdečem gumbu. Nehote. Ni čudno, da je ruska televizija ta prizor zavrtela vsaj tolikokrat kot rušenje Svetovnega trgovinskega centra.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
