Mar imate tudi v Braziliji črnce?

Pred časom je Bush gostil brazilskega predsednika Fernanda Henriqueja Cardosa in beseda je nanesla tudi na črnce, jasno, na brazilske črnce. Bush je pred množico poročevalcev začudeno vprašal: "Mar imate tudi v Braziliji črnce?" Vsi so osupnili, tudi poročevalci in prezident Cardoso, toda še preden bi lahko clueless Georgeu odgovoril, je vskočila svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice, rekoč: "Gospod predsednik, Brazilija ima verjetno več črncev kot ZDA. Nekateri pravijo, da je to dežela, ki ima zunaj Afrike največ črncev." Vem, kaj ste si rekli - še en bušizem. In vem, na kaj vse ste ob tem bušizmu pomislili: na vse tiste črnce, ki jih je dal Bush usmrtiti v Teksasu... na vse tiste črnce, ki bi sicer volili za Ala Gorea in ki jih je floridska državna volilna komisija izbrisala iz registra volilnih upravičencev, ker da so ali pa so bili v kazenskem postopku, pa čeprav se je izkazalo, da je bila to le čista laž, kršitev državljanskih pravic in brutalna, kriminalna manipulacija, ki je v Belo hišo pripeljala Busha... na Condoleezzo Rice, črnko, ki je stala ob Bushu in mu spet rešila življenje (kakšna blamaža in žalitev je bila to njo, si lahko le mislimo!)... in kakopak na to, da el Bushino v svojem dolgem življenju ni videl niti ene same tekme brazilske nogometne reprezentance in da očitno še ni slišal za Peleja. Toda ironično, o tem novem bušizmu je poročal le nemški Spiegel, medtem ko so ameriški mediji in posebni poročevalci iz Bele hiše reč raje zamolčali. Verjetno so si rekli - vse, kar počne ta človek, je itak bušizem. Da je Bush pred 11. septembrom vedel, kaj se mota po glavi al-Kajde, da pa ni vedel, da v Braziliji živijo tudi črnci - hej, to je prehudo. Too much. Preveč absurdno. Vsakemu poročevalcu iz Bele hiše ob tem postane nerodno.

Teksaški krojač

No, ostalim ob tem postane slabo. Le kako jim ne bi! Ta bušizem pač nima le komične dimenzije. Prej narobe, ta bušizem ima srhljivo, strupeno želo. Pazite: Bush hodi okrog in bombardira Afganistan... grozi Iraku... žuga Kubi... si izmišlja "osi zla" in "rogue states"... se gre svoj zasebni lov na čarovnice... ameriškim korporacijam z daisy-cutterji odpira nove trge... gradi naftovode - toda ne ve, da v Braziliji živijo tudi črnci! Bush hoče spremeniti svet, toda ne ve, da v Braziliji živijo tudi črnci! Nastopa kot najvišji krojač mednarodne politike, toda ne ve, da v Braziliji živijo tudi črnci! Samo pomislite, Bush je nedavno obiskal elitno vojaško akademijo West Point in diplomirancem razložil, da spreminja poetiko svoje zunanje politike - ker se teroristi in tisti, ki jih gostijo, ne menijo več za strategijo zastraševanja, zadrževanja in detanta, za ameriške grožnje s povračilnimi ukrepi, bo treba sovražnika udariti, še preden on udari Ameriko. Kar vnaprej. Aha. Preventivno. Kot je rad rekel John Wayne: Najprej streljaj in šele potem zastavljaj vprašanja! That's my Bush!

A da ne bo kake dileme - Bush pri svoji verbalni "konfrontaciji z režimi, ki sponzorirajo teror", ni bil abstrakten. Ne, kje neki! Ko je stal na tistem vojaškem nogometnem igrišču, je namreč poudaril, "da moramo teroristične celice razkriti v več kot šestdesetih državah". Razumete, ne - tip, ki ne ve, da v Braziliji živijo tudi črnci (in ki ne ve, da je Stevie Wonder slep... da Bližnji vzhod ni država... da Talibani niso rock bend ipd.), bi rad očistil več kot 60 držav! O svetu nima pojma, toda prestreliti hoče eno tretjino sveta! Rad bi osvobodil Afriko, latinsko Ameriko, islamski svet in druge "mračne kote sveta", toda pred intervencijo se ne bo niti pozanimal, če tam živijo črnci. Raje jih bo presenetil, huh. Brez opozorila, kot je rekel. In brez svarila. Bu! "V svetu, v katerega smo stopili, je akcija edina pot do varnosti." Treba je potegniti črto med dobrim in zlim. Magari unilateralno. "Če bomo čakali, da se bodo grožnje povsem materializirale, bomo predolgo čakali. Vojne proti terorju ne bomo dobili z obrambo." Bushu se zdi, da ima predkupno pravico. Saj veste, svet je poln "neuravnovešenih diktatorjev, ki lahko orožje za množično uničevanje skrivaj posredujejo svojim terorističnim zaveznikom".

Kaj bodo rekli Putin, Chirac, Schroeder in papež, ni jasno - ko je bil Bush na evropski turneji, je namreč rekel, da na mizi nima nobenih vojaških načrtov, še zlasti ne tistih za obračun z Irakom. Toda hej, od človeka, ki ne ve, da v Braziliji živijo tudi črnci, ne moreš pričakovati, da bo držal besedo. In da se ne bo zanašal le na vojno. In da bo spoštoval postne dni. In da bo olikan. Navsezadnje, mar ni 55-letni Bush na evropski turneji novinarjem "humorno" potožil, da začne človek po petinpetdesetem stvari pozabljati in da postane senilen - in mar ni tedaj ob njem stal 70-letni francoski prezident Chirac, ki je zelo občutljiv na take kvalifikacije in diskvalifikacije, saj so mu med nedavno predvolilno kampanjo mnogi očitali prav starost in z njo povezano senilnost?

Nekaj je povsem očitno: Bush je po vrnitvi z evropske turneje spet postal ultra militarist. Še več, njegov govor je dišal po filmu katastrofe, po globalni Apokalipsi. Kar pa kljub vsemu ne preseneča. Iz dveh razlogov: prvič, Busheva administracija dela vse, da bi pozornost javnosti speljala z medijske debate o tem, kaj vse je Bush vedel pred napadom na Ameriko, in drugič, sredi novembra bodo kongresne volitve in Busheva administracija skuša za vsako ceno zagotoviti atmosfero, v kateri bodo lahko republikanci obdržali večino v predstavniškem domu in po možnosti ponovno osvojili večino v senatu. Ergo, nove vojne bomo videli zato, ker so republikanci na tem, da izgubijo večino v kongresu. Absurdno, ne. Še bolj absurdno: Busheva administracija, ki ima za sabo bombardiranje Afganistana in orjaško "kolateralno škodo" (več kot 3.000 mrtvih civilistov), ki grozi z Apokalipso, novimi vojnami ter posegom "v več kot šestdesetih državah", ki je s svojo histerično "protiteroristično kampanjo" remotivirala dve krizni žarišči (Bližnji vzhod, Indija-Pakistan) in ki s svojim forsiranjem divje globalizacije ustvarja pogoje za razcvet ultra magnatov, naddržavnih ter bogatejših in močnejših od Države (a la bin Laden), se je te dni zgražala, ko je v kina privršal akcijski spektakel Vsota vseh strahov (The Sum of All Fears), v katerem internacionalni teroristi, neo-naciji, ki hočejo povzročiti III. svetovno vojno, v Baltimoreu med Superbowlom detonirajo atomsko bombo, ki "regijo" prelevi v pokopališče... ee, v Ground Zero. Busheva administracija je javkala, da je za take filme in za komercializacijo nacionalne tragedije še prezgodaj. Si predstavljate? Za vojne ni prezgodaj - za filme pač. Ob vojnah se bushiji ne zgražajo - ob filmih pač. Vojne niso zlo - filmi pač.

Toda za Bushevo administracijo ni noben absurd dovolj absurden. Da je za komercializacijo nacionalne tragedije še prezgodaj? Lepo prosim, če kdo, potem so prav republikanci te dni poskrbeli za najbolj prostaško komercializacijo nacionalne tragedije: v kontekstu zbiranja denarja za kongresno predvolilno kampanjo so namreč svojim "donatorjem" med drugim navdušeno prodajali tudi fotografijo, ki je bila posneta 11. septembra, takoj po napadu na Svetovni trgovinski center, in na kateri Bush, sedeč na Air Force One, po telefonu zaskrbljeno kramlja s podpredsednikom Dickom Cheneyjem - fotografije so jim vrgle skoraj milijon in pol dolarjev. Vse gre, vse šteje, vse igra, pa naj si bo še tako obsceno, cinično in absurdno. Da so bushiji s tem nacionalno tragedijo zlorabili v politične namene, je na dlani. To so opazili tudi demokrati. Itak ni bilo prvič. Le da tu ždi nekaj še bolj absurdnega: mar ni splošno znano, da se je Bush 11. septembra cel dan skrival... da so ga le selili iz ene vojaške baze v drugo... da je le panično bežal, bežal in bežal - kolikor ga je letalo neslo... in da se je v Belo hišo vrnil šele ponoči? Kaj so bushiji prodali svojim podpornikom, je torej na dlani - prodali so jim fotografijo, na kateri Bush v času najhujše nacionalne tragedije beži!

Salto mortale

Medtem ko bushiji pripravljajo novo republikansko revolucijo, pa se je po razkritju, da so Busheva administracija in njene tajne službe pred 11. septembrom vendarle nekaj vedele in da so dejansko vedele dovolj, da bi lahko tudi ukrepale ter demonstrirale manj izvršne pasivnosti in clueless nemoči, zgodilo nekaj hecnega. Tako kot so se namreč demokrati iz strahu, da bi jih kdo razglasil za izdajalce in nepatriote, takoj po napadu na Ameriko povsem solidarizirali z Bushem in mu prepustili igro, vključno z oženjem demokracije, sekanjem državljanskih pravic, miniranjem ustave in "vojno proti terorju", so se zdaj mnogi republikanci iz strahu, da bi jih kdo razglasil za zarotnike in izdajalce, povem solidarizirali s tistimi, ki zahtevajo preiskavo in ki s prstom kažejo na Bushevo administracijo in njene tajne službe, predvsem na FBI in CIO. Ne pozabite, še pred nekaj meseci je bila zahteva po preiskavi isto kot podpiranje terorizma. Zdaj je drugače: preiskave ne zahtevajo le zmerni ali pa liberalni republikanci, ampak tudi hardlinerji, politični fundamentalisti in ultra desni ekstremisti, celo oni, ki so osem let svojega življenja žrtvovali za rušenje Billa Clintona, recimo Larry Klayman, poveljnik ultra konservativne organizacije Judicial Watch. Klayman je bil najbolj divji in najbolj stekli rušilec Clintona. Še huje, ni ga rušil, ampak bombardiral, znova in znova, manično in brez predaha. Belo hišo je tožil osemnajstkrat. In vse najbolj lunatične in fantastične teorije zarote, ki jih je v času Clintonove vladavine kar mrgolelo, je prodajal kot čiste, zveličane fakte. Trdil je, da je bil Ron Brown, minister za trgovino, v resnici likvidiran, da je bila letalska nesreča, v kateri naj bi umrl, le Clintonov zarotniški trik (ustrelili naj bi ga na letalu, ki je potem strmoglavilo pri Dubrovniku!), da je imel Clinton svoj "morilski oddelek", da je dal ubiti tudi svojega prijatelja, zaupnika in svetovalca Vincea Fosterja in da je dal sploh pobiti vse, ki so kaj vedeli o njegovem prekupčevanju z mamili in njegovih orgijah. Clayman je karizmatičen in zelo vpliven, tako rekoč kužen - njegove besede so za republikansko, še zlasti za ultra konservativno srenjo zakon. Kar reče Larry, je res! Pika.

Toda 30. maja je Larry Klayman nenadoma in presenetljivo priredil tiskovno konferenco (glej JudicialWatch.org), na kateri je predstavil Roberta Wrighta, FBI-jevega specialnega agenta, svojega novega klienta in junaka, ki je pri FBI-ju in pravosodnem ministrstvu padel v nemilost - ker je zapel. Wright je namreč obelodanil, da je bushije nenehno svaril pred islamskimi teroristi in da je politika zaradi "višjih interesov" njegova svarila hladnokrvno ignorirala ter blokirala kakršnokoli preiskavo ali pa "nevtralizacijo" teroristov. Specifično, Bushevo administracijo je svaril, da teroristi v Ameriki širijo svojo igro, da imajo vse več celic, da imajo vse več pralnic denarja, da so vse bolj nevarni, da jih financirajo saudski magnati a la Yasin Kadi alias Yassin al-Qadi (sponzor al-Kajde in Osame bin Ladna), da je nacionalna varnost ogrožena, da se bliža katastrofa, da FBI spi in da je Amerika zato izpostavljena terorističnim napadom. Robert Wright, čigar poročilo o tem, zakaj je FBI tako fatalno odpovedal in zakaj vlada in njene tajne službe niso uspele preprečiti napada na Ameriko, šteje več kot 500 strani (!), je na koncu patetično zajokal: "Vsem družinam žrtev in žrtvam 11. septembra se v svojem imenu in imenu Johna Vincenta in Barryja Carmodyja opravičujem." Potem je zdrvel ven. Jasno, Vincent in Carmody sta prav tako FBI-jeva specialna agenta, ki sta voljna planiti "z resnico na dan", kot je poudaril besni Klayman in obenem dodal troje: prvič, da Busheva administracija zdaj ščiti le še svojo rit, drugič, da je imela dovolj alarmantnih podatkov, da bi lahko napad na Ameriko tudi preprečila, in tretjič, da zdaj ameriško ljudstvo stalno svari, da bo tudi ob naslednjem terorističnem napadu nemočna in da bodo tudi naslednji teroristični napadi neizogibno uspeli. "Če se ne moremo ubraniti pred terorističnimi napadi, kaj je potem Busheva administracija počela zadnjih devet mesecev?!" Razglašala je alarme, Larry.

In glej, no, glej - natanko 30. maja, ko sta Wright in Klayman napadla FBI in Bushevo administracijo, je FBI lansiral nov alarm: Američani, pozor! Teroristi, ki so se infiltrirali v Ameriko, imajo lansirne rakete!! No, John Ashcroft, pravosodni minister, v čigar pristojnosti je tudi FBI, pa je taistega 30. maja oznanil, da bo protiteroristično zakonodajo - zloglasni Patriot Act - še dodatno razširil, tako da bo FBI po novem lahko superviziral tudi politične organizacije (hja, in cerkve), kar lahko seveda razumete kot še en atentat na tiste amandmaje ameriške ustave, ki ljudem jamčijo pravico do svobodnega izražanja, svobodnega združevanja in političnega delovanja. Da gre za cinizem, ni dvoma, navsezadnje, mar ni Bush po 11. septembru nenehno pridigal, da je napad na Ameriko napad na svobodo in demokracijo? Kako to, da Američani ob vseh teh absurdnih in nategih ne ponorijo? Nič, verjetno mislijo, da gledajo le epizodo Zahodnega krila... ki pa... na srečo... vse bolj vleče na Vse predsednikove može.