Športni hi-tech

Svetovno nogometno prvenstvo v Koreji in na Japonskem bo kaj lahko zadnje, na katerem bomo priča klasičnemu prizoru na klopi za rezervne igralce. Selektor, ki stoji ob robu igrišča, opazuje tekmo in deli nasvete ter usmerja igralce, zraven pa sedijo njegov pomočnik, zdravnik, rezervni igralci ... Že kmalu se bo na klopi poleg njih znašel še kakšen z nogometnim znanjem podkovan računalniški mojster, ki bo z računalniško obdelanimi podatki neprestano oskrboval trenerja. Ta večinoma vidi dogodke na igrišču le iz horizontalne perspektive, pa še to iz zelo omejene pozicije. Dlančnik ali žepni računalnik bo najbrž postal obvezni pripomoček trenerjev. Vsaj tistih mlajše generacije, ki že sedaj dajo precej na tehnološke novosti. Te v športu, tudi v nogometu, niso nič novega.

Z začetkom razvoja videa v začetku osemdesetih letih je videokamera postala nepogrešljiv pripomoček na treningih in tekmah. Toda s kamero je bilo mogoče zajeti le vizualno podobo dogajanja na igrišču, z naglim razvojem računalniške tehnologije pa so nastali poskusi, kako tudi računalniško obdelati dogodke med igro. Prvi poskusi so bili sicer zelo okorni in počasni, potrebna je bila dolgotrajna obdelava. Dandanes pa so takšni podatki za evropske nogometne velikane nujni. Manchester United, Real Madrid, Valencia, Milan, Parma, Olympique Marseille, Bordeaux, Nantes in še nekateri klubi že nekaj časa uporabljajo računalniške analize, za katere poskrbi programska oprema Amisco Pro, ki postaja pravi hit. Najbrž jo bo v času SP 2002 preskusila tudi katera izmed reprezentanc.

Zadeva deluje že na pogled precej enostavno. Okoli terena razpostavijo od šest do osem kamer in jih povežejo z računalnikom. Podobno kot pri nogometu z robotki. Tam dogajanje na igralni plošči spremlja kamera, videozapis računalnik obdela in podatke pošlje programu za strategijo, ki potem usmerja robote. Pri pravem nogometu pa igralce usmerjajo trenerji. Program Amisco Pro zajame 25 informacij v sekundi, tako da med tekmo analizira kar 4,5 milijarde podatkov. Zaznani so vsi premiki na igrišču, žoge, igralcev, sodnikov ... Iz tega nepreglednega kupa informacij program zelo natančno izbere točne položaje igralcev, njihovo medsebojno oddaljenost, pokritost terena, hitrost in tudi kakovost igralčevih premikov. Nogometni trenerji lahko to neposredno spremljajo na zaslonu že med tekmo, kar lahko pripomore k drugačnim in boljšim taktičnim odločitvam. Ali pa uporabijo za kasnejše strokovne analize tekem. Zamisel za takšen program se je leta 1995 porodila v glavi francoskega ragbista Jean-Marca Girogija in s prijateljem je ustanovil podjetje Universal Sports. Tri leta kasneje so zeleno luč za tovrstno programsko opremo prižgali francosko ministrstvo za šport in mladino, francoska nogometna zveza in nacionalna nogometna liga. Prvič pa so jo preskusili na nekaterih kvalifikacijskih tekmah za SP 1998 v Franciji.

Omenjena programska oprema ni namenjena zgolj športnim strokovnjakom, temveč so jo priredili tudi za potrebe medijev. Sportsmedia je recimo program, ki ponuja številne možnosti opazovanja dogodkov na igrišču. Lahko v realnem času vso tekmo spremlja dva ključna zvezdniška igralca in njune medsebojne dvoboje. Ali pa virtualno 3-D prikaže najpomembnejše dogodke na igrišču. Hkrati so na voljo še številne statistike, za takojšnjo objavo v elektronskih medijih in na spletnih straneh. Med uporabnike sodijo francoska televizijska postaja Canal +, spletna portala AOL in Sports.com, mobilni operater Orange, športni dnevnik L'Equipe. Ustvarjalci programa v prihodnjih letih napovedujejo velik medijski preboj, še posebej prek interneta. Tovrstna programska oprema bo kmalu postala neizogibna tudi v drugih športih, ne le v nogometu. Razvoj poteka širom po svetu in Slovenija tukaj ni izjema. Skupina za strojni vid skupaj s fakulteto za šport razvija program za spremljanje igralcev pri moštvenih športih (košarka, rokomet) z dvema kamerama, enako kot pri individualnih športih (squash).

Računalniške obdelave oziroma le golo spremljanje igralcev pa ni edino, kar nas na športnih igriščih čaka v prihodnosti. S tako imenovanimi pametnimi tkaninami bodo trenerji in igralci sami dobivali podatke o fizičnem stanju športnikov, nevarnostih poškodb ali že nastalih poškodbah. Ameriški in japonski znanstveniki so že v sedemdesetih letih odkrili, da plastične mase lahko v nekaterih okoliščinah delujejo kot prevodnik in ne le kot izolacijski material. Inteligentne polimerne materiale, ki se odzivajo na spremembe iz okolja (absorbirajo sončno energijo, ki bi se lahko denimo uporabila za napajanje elektronskih prenosnih naprav), v zadnjih petih letih intenzivno poskušajo uporabiti tudi v oblačilih. Takšna oblačila lahko zaznajo recimo nevaren premik kolena in športnika opozorijo na nepravilne gibe, ki bi se lahko razvili v poškodbo. Takšne tkanine bodo več kot dobrodošle športnikom, saj bodo prišle v poštev v vseh športnih zvrsteh. Tenisače bodo opozarjale na morebitne poškodbe komolca, tekače na poškodbe ahilove tetive, smučarje na poškodbe kolenskih vezi ... S takšnimi podatki pa bodo športniki in trenerji spreminjali tehnike dela in treninga v izogib poškodbam, ki so pri športu vsakdanje.