17. 6. 2002 | Mladina 24 | Družba
Dvojno diskriminirane
Zgodbe hendikepiranih žensk
Saša živi v bivalni skupnosti Zveze za cerebralno paralizo.
© Nada Žgank
Reklamna industrija dandanašnji prikazuje žensko telo kot precej pomanjkljivo: dlakavo, smrdeče, z mastno ali presuho kožo, s prevelikimi boki, da o prsih niti ne govorimo. Zatrjuje tudi, da si mora ženska prizadevati za dosego ideala, pri čemer se ji ponuja kot zaveznik nov deodorant, šminka itd. Le kako se v tem svetu lepotne diktature in glasnega razglabljanja o zapostavljenosti in neenakopravnosti žensk nasploh počutijo ženske, katerih "napak" ne more popraviti niti kirurški skalpel, statistika pa jih opredeljuje kot invalidne osebe ženskega spola? "Mislim, da smo invalidne ženske, ki smo vezane na voziček, dvojno diskriminirane - na podlagi spola in zaradi telesne prizadetosti," je zatrdila 43-letna Sonja Skubic, ki ima cerebralno paralizo in v vsakdanjem življenju že od rojstva uporablja invalidski voziček. "Ko sem leta 1982 prvič zanosila, so me v ginekološki ambulanti, ne da bi se spuščali v pogovor, napotili na splav. Ko sem ga odklonila, so me napotili v genetsko posvetovalnico, čeprav za to ni bilo posebne potrebe, kasneje pa v ambulanto za rizično nosečnost, čeprav moja paraliza ne vpliva na plod in porod," je začela utemeljevati svojo trditev. Ko se je njen partner odločil priznati očetovstvo še pred porodom, mu ustreznega dokumenta sploh niso dovolili podpisati: "Meni pa so povedali, da za invalidne ženske, ki same ne zmorejo skrbeti za otroka, obstajajo določene ustanove, za njihove otroke pa so na voljo rejniške družine." Rodila se je Simona. Mami Sonja in oče Boris, ki sta se spoznala med študijem na Višji šoli za socialno delo, sta se poročila. "Zanimivo je, da nas moji stanovski kolegi, ki so si upali v imenu institucije odločati o mojem telesu in življenju vse družine, in to brez posebnega znanja o določeni vrsti invalidnosti, kasneje niti enkrat niso obiskali ali se pozanimali, kako gre mladi družini." Sonja zatrjuje, da zanjo ni ovira 50-odstotna prizadetost nog in 80-odstotna okvara rok, temveč prepričanje zdravih ljudi, v skladu s pričakovanji katerih se ne vede. "Ljudje me pogosto gledajo kot eksotično žival, češ kako je pri naju s spolnostjo. Toda midva sva se razumela." Pet let za prvo hčerjo se je rodila druga. "Zgodba se je skoraj ponovila. Toda ob sebi sem imela pravega zdravnika, tako da je bilo treba le poklicati na ministrstvo za zdravstvo." Borisu v službi niso hoteli odobriti pravice do porodniškega dopusta z obrazložitvijo, da je bila Sonja gospodinja. Lani je Sonjo zaradi premoženjske zadeve zaneslo na sodišče na Tavčarjevi: "Že pred stopniščem so se začele težave - v stavbo so me morali nesti štirje moški. V dvigalo pa je bilo treba voziček potisniti na silo, saj dvigalo ni ustrezne velikosti." Toda najhuje je zakonca prizadelo obravnavanje njenega pričanja. "Saj so bili prijazni in so Sonji pustili povedati svoje, toda poslušali so jo kot majhnega otroka, ki ga nihče ne jemlje resno," je razložil Boris.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
