31. 7. 2002 | Mladina 30 | Družba
Specialist s svojo bolnišnico
Franci Šalamun, slovenski medicinski fenomen
© Borut Krajnc
Kako bi se odzvali, če bi vam kakšen zdravnik začel razlagati, da hoče v slovenski provinci zgraditi zasebno trietažno bolnišnico z operacijskim blokom, ki bo zmogla približno tristo obiskov na dan in do tri tisoč operacijskih posegov na leto? In ima poleg tega v načrtu še kasnejšo vzpostavitev verige istoimenskih manjših poslovalnic po mestih in zaposlitev tujih (da ne bo pomote, vrhunskih) strokovnjakov? Verjetno bi ga, vsaj deloma, imeli za norca ali velikega sanjača, ki očitno živi daleč od slovenske realnosti, saj se ta temeljito zaplete že ob prizadevanjih za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev garaže na domačem dvorišču. Da drugih zapletov niti ne omenjamo. Zato pa 41-letni dr. Franci Šalamun, specialist za sprednji segment očesa, o svojih zamislih, vse dokler opisana slika ni postala otipljiva resničnost, ni na veliko razglabljal. Bolnišnica v Kromberku v Novi Gorici, ki nosi ime Medicinski center Vid, se ne more primerjati z malimi zasebnimi ginekološkimi ambulanticami ali v vse možne nakupovalne in druge centre vtaknjenimi ultrazvočnimi in zobozdravstvenimi ordinacijami. To je prvi resni izziv državnemu, monopoliziranemu zdravstvu. "Sem Štajerec, kar ni lepo, greh pa tudi ne," se rad pošali na svoj račun izzivalec. Poročil se je že v drugem letniku medicinske fakultete, in to v Novo Gorico. Prva žena ga je spodbudila, da se je specializiral za očesnega strokovnjaka, sam je sicer načeloma želel postati kirurg. Za ta odločilni preobrat, katerega povod je bilo prosto mesto oftalmologa v novogoriški bolnišnici, je svoji prvi ženi še danes hvaležen, čeprav sta že davno ločena. Po ločitvi, kot pravi, je vso energijo (te pa mu, verjemite, ne manjka) vlagal, namesto v dekleta, v stroko, ki je takrat postala tudi konjiček, in je v svetu dobesedno zaslovel kot najspretnejši "švercar" na mednarodnih strokovnih srečanjih. Pristopnine za simpozije, kot zatrjuje, je začel plačevati šele pred dvema letoma. Do takrat je poznal tisoč in en način, kako se izogniti navadno zasoljenemu znesku, poleg tega so ga mnogi na teh srečanjih tako dobro poznali, da so mu pri "švercu" celo pomagali. No, trud (samo v Ameriki je bil na strokovnem gostovanju več kot dvajsetkrat) našega znanstveno usmerjenega Martina Krpana (dandanes tihotapljenje znanja niti ni tako nevsakdanja stvar) se je vsekakor splačal - zelo kmalu je postal eden najmlajših slovenskih predstojnikov oddelka v bolnišnici. To pa mu ni preveč pomagalo ob unovčevanju "svežega" znanja, uvoženega iz tujine, saj je novogoriška bolnišnica po tehnični opremljenosti zaostajala, in to ne samo za t. i. razvitim svetom. "V tridesetih letih niso kupili niti pincete," je upravičeno potožil. Togosti državnega proračuna se je lotil zelo nenavadno - opremo za ordinacijo je začel kupovati sam. Njegovo početje so v bolnišnici sprejeli kot nekaj samoumevnega. Oprema pa je postala tako domača, da so, ko se je Franci odločil iti na svoje in hotel s svojim denarjem kupljene stvari odnesti s sabo, proti njemu vložili tožbo. Po dveh letih "prerekanja" na sodišču so mu priznali, da ima prav, ko pa se je v njegovi ambulanti začelo oglašati vse več pacientov s potrjeno zdravstveno izkaznico (dobil je državno koncesijo), so tudi v bolnišnici, s sicer dveletno zamudo, prenovili opremo. "Prepričan sem, da bodo sedaj, ko se je odprl center Vid, rešili tudi prostorsko stisko. Ker jim drugače ne bo šlo. Konkurenca dela svoje in pacienti bodo zaradi tega na boljšem." Tekmovalnost je po Šalamunovem tudi najboljše zdravilo za stavke v zdravstvu: "Ste že kdaj videli zasebnika, ki stavka?" Čudi se, da država prodaja banke, pušča pa nedotakljivost neprofitnih bolnišnic, za katere je lahko prihod na prosti trg tudi edina rešitev iz krize. "Država je z novim zakonom preprečila kakršno koli konkurenco. Kajti zdaj mora zdravnik, če se odloči iti na svoje, dobiti dovoljenje od zdravstvene ustanove, v kateri dela. To je nesmisel - noben lastnik frizerskega salona ne bi dal soglasja svojemu delavcu, da odpre konkurenčni salon čez cesto." Rad bi dobil tudi večji delež državne koncesije: "To, da država omejuje število bolnikov, ki se lahko prek zdravstvenega zavarovanja zdravijo v Vidu, povzroča le daljše vrste."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
