"Pametne" droge

Velika večina mlajših konzumentov prepovedanih in dovoljenih substanc poleg trave in alkohola najraje uporablja sintetične droge, kot so ecstasy, kokain, speed, predvsem med starejšimi pa se je v zadnjih letih pojavil nov trend uživanja naravnih drog. Seveda bi lahko kakšen hipijski brontozaver pri tej tezi skočil v zrak in se ob hudem razburjenju branil, da se sam baše z daturo, ayahuasco ali mušnicami že vsaj trideset let. Potem pa bi še pripomnil, da najrazličnejša rudimentarna ljudstva s psihoaktivnimi rastlinami dosegajo onstranstvo že od nastanka človeštva. Vseeno se ugotovitev nanaša na razmah trgovinic, ki jih veže skupni imenovalec "smartshop". Predvsem po tem, ko so se pojavile v naši bližnji okolici. Zakaj se dolgoletnejši in izkušenejši konzumenti drog raje obračajo k naravni omami namesto k umetnemu zadetku, ni težko ugotoviti. Pri tabletah in praških nikoli ne moreš biti z gotovostjo prepričan, kakšna nevarna vsebina je v njih. Ko pa zaužiješ na primer kaktus, natančno veš, kaj si vzel in kakšni bodo učinki. Umetne substance, pa tudi vsa druga zdravila in preparati puščajo na telesu nepopravljive posledice. Od slabosti, ki se pojavi dan po zaužitju, do trajnejših motenj. Naravne zadeve ne vplivajo na telo tako izrazito. Pravih strokovnih medicinskih raziskav posledic dolgoletnega uživanja koreninic, gniloživk ali kaktusov, ki "halucinatorno" delujejo na možganske celice in receptorje, sicer ni opravil še nihče. Zato nam ostanejo le zagotovila starih ljubiteljev omame, ki trdijo, da psilocibinke za želodec in možgane niso nič nevarnejše od porcije pečenih jurčkov. Seveda pa, dodajajo, je treba biti tudi pri ubadanju s temi rečmi zmeren in previden kot pri vseh drugih stvareh. In še, da pač enostavno niso za vsako glavo. Ker so se v zadnjih petih letih začele tudi na našem črnem trgu redneje pojavljati mehiške in havajske cubensiske, katerih odmerek si za dva tisočaka lahko privošči vsak najstnik, je čas, da si zgodovino razmaha psihotropnih substanc ogledamo podrobneje.

Pestra ponudba

Dolgo se romarjem v amsterdamsko meko še sanjalo ni, da se bodo v devetdesetih letih hašišarskim coffeshopom pridružili tripoidni smartshopi. Njihovi lastniki so ugotovili, da nima smisla v zakotnih ulicah posiljevati pisanih barv željnih neohipijev z umetnim LSD-jem, če jim lahko legalno ponudiš izvirnik, po katerem je Albert Hofmann napravil ponaredek. Namesto pivnikov, prepojenih z raztopino, so ponudili "kamne", pejotle in kaktuse San Pedro. Psihedelične rastline pa so privlačnosti navkljub le vrhunec ponudbe "pametnih" trgovinic, saj je paleta prodajnih izdelkov veliko širša. Vseeno je nastanku smartshopov botrovala ravno ohlapna nizozemska zakonodaja, ki sicer prepoveduje psilocibin in psilocin, vendar se ne ukvarja s posamičnimi sortami magičnih gobic, ki so osnovni artikel. V očeh laične javnosti je smartshop prodajalna, namenjena biznisu z vsemi vrstami pripomočkov, ki pridejo prav pri uživanju drog. V njej poleg vodnih pip, papirčkov in filtrov dobimo še priprave za njuhanje kokaina, lične tobačnice za hrambo mastnih vršičkov konoplje in podobno. Ker pa naj bi se ukvarjale predvsem s prodajo naravnih omamnih substanc, na policah najdemo najrazličnejše spodbujevalne preparate, katerih večinska vsebina so poživila naravnega izvora. Zelo pogost je efedrin, tega najdemo v večini herbalnih ecstasyjev in v herbalnih jointih. V zeliščnih ecstasyjih je pogosto tudi guarana, kava kava, ayahuasca ... Spodbujevala naravnega izvora kljub obljubam o dobrem učinku navadnim uživalcem MDMA-ja ne ustrezajo, saj morajo ti pogoltniti preveč zeliščnih tabletk, da sploh zaznajo spremembo v telesu. Pa še ta je nazadnje podobna le učinku desetih popitih turških kavic ali energijskih pijač. Rahla tresavica in nespečnost. Med tako imenovanimi "smart drugs" nizozemski trgovci ponujajo še različne energijske preparate v kapsulah ali prašku in pa ljubezenske stimulatorje.

V smartshopih se dobi vse potrebno tudi za gojenje, toda ne trave, temveč gobic ali kaktusov, polnih psilocibina. Za vzgojo teh rastlin je treba malo več spretnosti, kot je potrebujete za sajenje fižola. Marsikateremu ljubitelju gniloživk se proizvodnja sfiži zaradi premalo sterilnega okolja, za pridelavo užitnega pejotla pa je potrebnih tudi do deset let. Vendar vas bo hišni ljubljenček kasneje razveselil z močnim učinkom, ki se mu bo poznala ljubeča in skrbna nega. Za gojenje gobic, ki vsak dan lezejo na plan v sterilnem "akvariju", je dovolj, če si kupite trose iz kataloga ali prek interneta oziroma se kar sami napotite na Nizozemsko in si nabavite še knjigo s podrobnimi napotki za uspešno rast oziroma dobite ustna navodila prodajalca. Magične gobe so namreč zelo razširjene med zadevači in zato najbolj znane. K njihovi priljubljenosti med drugim prispevajo holandski podjetniki, ki prepričujejo stranke, da zato, ker majhne spore še ne vsebujejo psilocibina, z njimi ne bi smeli imeti težav pri prehodu katerekoli državne meje.

Ker državni aparati s svojimi prepovedmi težko sledijo brzinskemu razmahu "narkomanske" ponudbe, so se podobne trgovinice odprle tudi pri naših severnih in južnih neposrednih sosedih. V Avstriji so smarshopi postali že prava stalnica. Tako si lahko v Celovcu, Salzburgu ali na Dunaju vsak ogleda pestro ponudbo priprav za zadevanje in gojenje. Ker pa za zdaj avstrijska družba vseeno še ni tako liberalna in odprta kot nizozemska, lahko od "spornih" stvari kupimo le spore za gojenje gob. To je že kar precejšen uspeh za pregovorno konservativno državo. Vsak Avstrijec ali Avstrijka se lahko odpravi po nakupih in si poleg kruha in mleka nabavi še preparate, iz katerih bo nastala "gobova juhica". Manj strpni so zakoni na Hrvaškem, vseeno pa se je pred meseci tudi v Zagrebu pojavil prvi smartshop. Veliko slovenske mladeži je že na svoji koži občutilo, kaj si hrvaški policisti in cariniki mislijo o drogi katere koli vrste. Zato ni presenetljivo, da v trgovini pri južnih bratih ni govora o prodaji prepovedanih drog. Lastniki pa vseeno čakajo na ugodnejše politično ozračje in skupaj s pravnimi svetovalci preučujejo možnosti za uvoz katere od vrst gob, ki jih za zdaj še ni na seznamu prepovedanih substanc.

Naravna omama

Pri nas - čeprav si radi predstavljamo, da smo naprednejši od sosed - še zdaleč ni ne duha ne sluha o odprtju podobne specializirane prodajalne. To pa ne pomeni, da tukajšnji domorodci nimajo izkušenj s halucinogenimi rastlinami. Daturo, recimo, najdemo skorajda na vsakem drugem vrtičku. In marsikdo ima prvo psihedelično izkušnjo ravno s to rastlino. Vendar jih uživalci ne čislajo kaj posebno, saj jim ob zaužitju "velike merice" za nekaj dni čisto opeša vid, hkrati pa jih malček preveč podebili. Kaktusov, kot je pejotl, pri nas skorajda ni dobiti, kajti vzgoja ali vožnja teh rastlin čez mejo je prevelik zalogaj za množično prodajo. Veliko zahtevnejša kot prevažanje magičnih gob, saj je te lažje skriti pred cariniki.

Slovenski trg z mamili je specifičen tudi po tem, da je na njem veliko lažje dobiti ecstasy kakor navadno malo gobico. Razlog je to, da se mladi na zabavah raje nafleširajo s tabletkami kot s psihedeličnimi substancami, saj so te zanje premočne. Zato je tudi povpraševanje po E-jih večje. Ljubitelji magičnih gobic morajo včasih tudi po pol leta čakati na novo pošiljko, potem pa ta v trenutku poide. A zaloge si ni pametno delati, ker je s časom v gobicah vse manj psilocibina. Primernejši za hranjenje v temnih in suhih prostorih so "filozofski kamni", novost v našem prostoru. Gre za trde kamenčke, napolnjene s psilocibinom, ki naj bi bili nekakšna variacija gob. Zaradi trdote jih je treba pred zaužitjem zdrobiti v prah in nato enostavno zmešati s pijačo ter popiti.

Učinek gob, kaktusov in kamnov je, z rahlimi variacijami, skorajda istoveten. Primeren odmerek (okoli dva grama posušenih gob) razširi zavest do te stopnje, da vsakdanji svet ostane le še bleda kopija tistega, kar je bil prej. Zaradi večjega obsega zaznavanja so barve veliko intenzivnejše. Čas postane relativen, saj se trenutek podaljša. Nič več nima tako trdne oblike kot prej itd. Večji odmerki pa že pripeljejo do tega, da vsi predmeti v okolici izgubijo obliko, da se začnejo barve topiti in prelivati in je razum le še majhen ničvreden otoček sredi širnih planjav neposrednega dojemanja. Tudi to je razlog, da se z veseljem psihotropno omamljajo tisti z bolj "filozofskimi" nagnjenji in ne mladina, saj si ta želi predvsem, da "ornk buta". Manjše količine sicer so primerne za čigumanje po plesišču ob občudovanju pisanih lučk in vzorčkov. Vseeno pa pravi učinek dosežejo psihoaktivne naravne substance podnevi, v naravi, na samem, v manjši zaključeni družbi, brez stresnih elementov, ki so prisotni v civilizaciji. Šele tam se meje med osebo in zunanjim svetom lahko izbrišejo in novodobni "šamani" na hitro doživijo to, za čimer se ženejo različni indijski pisani guruji, ki preživijo vse življenje ob gledanju v isto točko na steni, preden se jim kaj konkretnega zgodi. Zaradi podobnega dojemanja sveta po zaužitju psihoaktivnih drog pri vseh konzumirajočih ne moremo govoriti, da gre le za navadne halucinacije, saj bi sicer vsak doživljal svojo posebno vizijo. Ljubitelji naravnega pa v nasprotju s tem vsi dojemajo svet nekako enako, le da veliko bolj obsežno kot v treznem stanju.

Ker slovenski ponudniki drog za zdaj še niso sposobni zagotoviti stalnega dotoka gobic in kamnov, ki povprečnega človeka prestavijo v višjo prestavo za dobre tri urice, se vse več družb odloča za delovanje na svojo roko. Tako so se pri nas že pred časom pojavili posamezniki, ki si doma, v sterilnih prostorih, prizadevajo za uspešno rast gobic iz trosov, ki so jih pripeljali iz bližje okolice. Prav tako naj vas ne preseneti, če na kakšnem višje ležečem pašniku opazite koga, ki se po vseh štirih plazi okoli kravje reciklirane hrane. Ne gre za kakšnega manijaka, ki bi ga zadovoljil izključno vonj po svežem gnoju. Najverjetneje gre le za koga, ki išče majhne psilocibinke domačega izvora, saj ga bodo zastonj popeljale do nebes in nazaj ...