27. 8. 2002 | Mladina 34 | Družba
Anarhisti in antiglobalisti na pohodu
Neodvisni mediji postajajo trn v peti številnim vladam in alternativa mainstreamovskemu medijskemu prostoru
Solidarnost z ljubljanskim skvotom na srbskih internetnih straneh
Spletne strani in portali z anarhističnimi in antiglobalističnimi vsebinami ter novicami o najrazličnejših korporativističnih in vladnih zarotah so se močno okrepili po znamenitih antiglobalističnih demonstracijah konec leta 1999 v Seattlu, kjer se je sestal vrh svetovne trgovinske organizacije WTO. Ves svet je bil osupel nad okoli petdesettisočglavo množico protestnikov proti svetovnim gospodarskim oligarhom. Nekateri so te proteste poimenovali kar digitalne demonstracije. Internet je bil uporabljen kot osnovno sredstvo globalne komunikacije in šele tedaj je večina svetovnih vlad spoznala, kaj v resnici pomeni medmrežje, ter začela razmišljati, kako bi ga bilo dobro nadzorovati in še bolje cenzurirati. S popularizacijo antiglobalističnih in drugih podobnih gibanj so se razvili tudi alternativni neodvisni mediji, nasprotje mainstreamovskemu medijskemu prostoru, ki za takšne skupine najpogosteje ni imel kdove koliko posluha. Spletne strani, ki jih je urejalo nekaj navdušencev, so z vedno več angažiranimi posamezniki prerasle v medijska središča. Eno takšnih, ki tako rekoč postaja institucija za številna radikalna gibanja, je Independent Media Center, bolj znan pod imenom Indymedia (www.indymedia.org). Ustanovljen je bil za poročanje o seattlskih protestih proti WTO, saj so organizatorji protestov pričakovali, da veliki mediji ne bodo dovolj objektivno opisovali dogodkov. Med tisoči demonstrantov se je pojavilo tudi okoli 400 mladcev z bedži z znakom Indymedie, oboroženih s kamkorderji, ki so snemali dogodke. Po Seattlu je začel Indymedia prek lokalnih medijskih aktivistov ustanavljati neodvisne medijske centre po ZDA in drugod po svetu in ti so začeli spremljati demonstracije in druge dogodke tudi v drugih mestih in državah. Center je še vedno v Seattlu, kjer izdajajo tudi časopis, ki se distribuira po pošti ali prek interneta. "Lani sem naredil intervju s sodelavcem Indymedie, ki je tam od samega začetka. Ko so bile demonstracije v Pragi, je bilo slišati kritiko, zakaj sploh potrebujemo Indymedio, če lahko točnejše informacije dobimo na CNN-u, predvsem zaradi ideoloških izjav, ki so se pojavljale. Povedal mi je, da se zaveda, da je sistem precej odprt in dovzeten za napake. Prav zaradi številnih kritik so začeli dvakrat preverjati informacije. Mainstreamovski mediji pa informacij večinoma ne preverjajo. Novinarji, ki so bili pod udarom, so potemtakem imeli precej bolj izdelan sistem verifikacije kot siceršnji mediji in veljajo za verodostojne," o verodostojnosti Indymedie pravi Tomaž Trplan, sodelavec Mirovnega inštituta, ki vodi Škratovo čitalnico v sklopu Kuda Anarchiv, infoteko, kjer so zbrani številne revije, časopisi, pamfleti, fanzini, knjige in videokasete z radikalnejšimi vsebinami, ki bi jih zaman iskali v navadnih knjižnicah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 8. 2002 | Mladina 34 | Družba
Solidarnost z ljubljanskim skvotom na srbskih internetnih straneh
Spletne strani in portali z anarhističnimi in antiglobalističnimi vsebinami ter novicami o najrazličnejših korporativističnih in vladnih zarotah so se močno okrepili po znamenitih antiglobalističnih demonstracijah konec leta 1999 v Seattlu, kjer se je sestal vrh svetovne trgovinske organizacije WTO. Ves svet je bil osupel nad okoli petdesettisočglavo množico protestnikov proti svetovnim gospodarskim oligarhom. Nekateri so te proteste poimenovali kar digitalne demonstracije. Internet je bil uporabljen kot osnovno sredstvo globalne komunikacije in šele tedaj je večina svetovnih vlad spoznala, kaj v resnici pomeni medmrežje, ter začela razmišljati, kako bi ga bilo dobro nadzorovati in še bolje cenzurirati. S popularizacijo antiglobalističnih in drugih podobnih gibanj so se razvili tudi alternativni neodvisni mediji, nasprotje mainstreamovskemu medijskemu prostoru, ki za takšne skupine najpogosteje ni imel kdove koliko posluha. Spletne strani, ki jih je urejalo nekaj navdušencev, so z vedno več angažiranimi posamezniki prerasle v medijska središča. Eno takšnih, ki tako rekoč postaja institucija za številna radikalna gibanja, je Independent Media Center, bolj znan pod imenom Indymedia (www.indymedia.org). Ustanovljen je bil za poročanje o seattlskih protestih proti WTO, saj so organizatorji protestov pričakovali, da veliki mediji ne bodo dovolj objektivno opisovali dogodkov. Med tisoči demonstrantov se je pojavilo tudi okoli 400 mladcev z bedži z znakom Indymedie, oboroženih s kamkorderji, ki so snemali dogodke. Po Seattlu je začel Indymedia prek lokalnih medijskih aktivistov ustanavljati neodvisne medijske centre po ZDA in drugod po svetu in ti so začeli spremljati demonstracije in druge dogodke tudi v drugih mestih in državah. Center je še vedno v Seattlu, kjer izdajajo tudi časopis, ki se distribuira po pošti ali prek interneta. "Lani sem naredil intervju s sodelavcem Indymedie, ki je tam od samega začetka. Ko so bile demonstracije v Pragi, je bilo slišati kritiko, zakaj sploh potrebujemo Indymedio, če lahko točnejše informacije dobimo na CNN-u, predvsem zaradi ideoloških izjav, ki so se pojavljale. Povedal mi je, da se zaveda, da je sistem precej odprt in dovzeten za napake. Prav zaradi številnih kritik so začeli dvakrat preverjati informacije. Mainstreamovski mediji pa informacij večinoma ne preverjajo. Novinarji, ki so bili pod udarom, so potemtakem imeli precej bolj izdelan sistem verifikacije kot siceršnji mediji in veljajo za verodostojne," o verodostojnosti Indymedie pravi Tomaž Trplan, sodelavec Mirovnega inštituta, ki vodi Škratovo čitalnico v sklopu Kuda Anarchiv, infoteko, kjer so zbrani številne revije, časopisi, pamfleti, fanzini, knjige in videokasete z radikalnejšimi vsebinami, ki bi jih zaman iskali v navadnih knjižnicah.
Na internetu je sicer morje spletnih strani posvečenih antiglobalizmu, anarhizmu, radikalnemu levičarstvu ..., predstavlja se tako rekoč vsaka najmanjša delujoča skupinica. Med spletnimi stranmi in portali pa jih je kar nekaj, ki veljajo za nekakšno globalno povezavo in so bogato opremljeni z novicami in literaturo. Ainfos (www.ainfos.ca) je javni, bolj anarhistično usmerjen novičarski strežnik, ki ponuja vsebino v številnih jezikih. Infoshop (www.infoshop.org) je spletni portal nekje na stičišču anarhizma in antiglobalizma, kjer vzporedno z vsebino teče tudi mailing lista, namenjena sporočanju različnih novic. Med bolj priljubljenimi je še manj anarhističen in bolj levičarski Znet (www.zmag.org), ki je izšel iz tiskane različice Zmag. Spletno-tiskan je tudi britanski Schnews (www.schnews.com). Gre za povsem resen časopis, ki ima zelo resen pristop, čeprav temelji na prostovoljnem delu. Schnews izhaja v Brightonu, mestu, ki je postalo središče britanske anarhistične scene. Vsak teden izdajo časopis na formatu A4 in ga postavijo na spletno stran, da si ga lahko bralci tudi stiskajo. K nekoliko šaljivejšemu uporniškemu lotevanju stvari spodbuja Rtmark (www.rtmark.com). Namesto kamenja v šipe McDonaldsov ali boja s palicami proti policistom, kar prakticirajo nekatere anarho-antiglobalistične skupine, Rtmark sprejema vse mogoče šaljive zamisli, kako čim bolj osmešiti korporacije in vladajočo elito. Sponzorirali so recimo spletno stran voteauction.com, kjer so volilci na dražbi ponujali svoje glasove najboljšemu ponudniku. Nekaj trenutnih predlogov - hackiranje spletne strani s seznamom žrtev napada na WTC in dodajanje imen žrtev bombardiranj v Afganistanu; odmetavanje paketov s hrano nad revnejšimi predeli ZDA ...
Slovenska scena je, kar se tiče kakšnih neodvisnih medijev in spletnih strani, precej borna oziroma, če nočemo biti ravno kritični, v povojih. "V Sloveniji je vedno tako, da se pojavi zamisel, potem pa vse skupaj zamre. Pogovarjali smo se tudi o ustanovitvi neodvisnega medijskega centra Indymedie, vendar nismo prišli dlje od dogovarjanja. S pomanjkanjem zanimanja ni težav, težko pa je najti ljudi, ki so sposobni to delati," pravi Tomaž Trplan. Indymedia se prav zdaj ustanavlja na Hrvaškem, zraven je vodilni zagrebški kiberklub Mama. Kaj je v Sloveniji vredno omembe? Najaktualnejša je akcija Reci ne Nato (www.geocities.com/recinenato/nenato), kjer aktivisti pozivajo na različne akcije in jih tudi pripravljajo, recimo protinatovsko dekoracijo slovenskih nadvozov. Med dejavnimi je še osrednji slovenski anarhistični portal (www.ruleless.com), ki je med drugim izdelal parodijo na pronatovsko propagandno stran slovenske vlade - Slovenija ne Nato, pri čemer gre za vizualno skoraj identično spletno stran s spremenjenimi besedili. Škratova čitalnica se tudi lahko pohvali s svojo spletno stranjo (www.ljudmila.org/anarhiv/), dejavni, vsaj kar zadeva novice, so še slovenski antiglobalisti s svojo Globalo (www.ljudmila.org/globala/). Seveda ne gre pozabiti spletne strani AC Molotov http://213.143.79.69/molotov/, kjer pa se v glavnem spremljajo dogodki na Kurilniški 3.
