Oči namesto tipkovnice

Kako informacijsko opremo približati ljudem z različnimi motoričnimi motnjami, je eno izmed vprašanj, s katerimi se ukvarjajo številni razvijalci programskih rešitev ali proizvajalci strojne opreme. Računalniška tipkovnica je še vedno eden izmed poglavitnih delov računalniške opreme, a za ljudi brez zgornjih udov ali s paraliziranimi rokami je tako rekoč neuporabna. Toda tudi tem bodo najnovejše tehnologije precej bolj dostopne kot pripomočki, ki so na voljo sedaj. Po poročanju revije Nature so raziskovalci Laboratorija Cavendish Univerze v Cambridgeu razvili posebno programsko opremo, ki povsem nadomešča klasično tipkovnico QWERTZ ali QWERTY, kakor hočete. Sliši se neverjetno, toda programska oprema, imenovana Dasher, omogoča pisanje besedila zgolj s pogledom. Vodje projekta so programsko opremo primerjali z vožnjo vozila brez rok, zgolj z očmi. Pisanje in druga uporaba tipkovnice le s premikanjem oči naj bi bila celo lažja in hitrejša od klasičnega tipkanja. Nepogrešljiv del opreme je kamera, ki je sposobna zaznati premike oči. Ena od "manjših" neprijetnosti pri tem je, da mora uporabnik pri delu sedeti povsem mirno.

Zadeva deluje tako, da uporabnik s kamero in primerno programsko opremo zre v črke na desni strani zaslona. Program izbrano črko razvleče v kombinacijo dveh ali treh črk, lahko pa ugane celo besedo. Ko je na zaslonu izbrana beseda, jo uporabnik z gibanjem oči prenese na drugo stran zaslona. Program je za zdaj le v angleški različici in temu primerne so črkovne kombinacije. Pri izbiri črke h računalnik samodejno pripiše samoglasnike. Ali pa izbrani črki q doda črko u. Dasher je po mnenju uporabnikov, kar se tiče podobnih programov, ki na podlagi izbrane črke predvidevajo besede, veliko predvidljivejši in ima bistveno bogatejši besedni zaklad. Ta se lahko nadgrajuje z novimi besedami, poleg tega pa ima vgrajene tudi odlomke iz različnih literarnih del, recimo iz Emme Jane Austen ali Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla. Na podlagi literarnih del izbira tudi najboljše kombinacije pri pisanju stavkov, program pa si hkrati zapomni najljubše besede in besedne zveze uporabnika. Dasher, preizkusna različica je na voljo na spletni strani (www.inference.phy.cam.ac.uk/dasher/), seveda ni povsem brez pomanjkljivosti. Največja je utrujajoče mirno gledanje v zaslon. Če uporabnik umakne pogled, je potrebna ponovna nastavitev programa, to pa je lahko nekoliko dolgotrajno.

Čeprav je Dasher namenjen predvsem ljudem, ki imajo motorične težave z zgornjimi udi, pričakujejo tudi povsem komercialno uporabo programa. Dasher je po mnenju njegovih razvijalcev mogoče uporabiti v vseh jezikih. Poleg tega je skoraj enkrat hitrejši, kot so recimo tipkovnice na aktivnih zaslonih (tipkanje z dotikom zaslona). Glede na meritve hitrosti tipkanja na aktivnih zaslonih je tam skrajna meja 15 besed na minuto. Dasherjeva skrajna meja naj bi bila že sedaj okoli 25 besed na minuto. Dasherja seveda ni nujno uporabljati zgolj s kamero, saj lahko deluje tudi v kombinaciji z drugimi računalniški pripomočki, kot so računalniške miške ali sledne kroglice. Tehnologija je zanimiva za uporabo na dlančnikih, saj so ti premajhni, da bi imeli vgrajeno tipkovnico, ki bi omogočala tipkanje s siceršnjo hitrostjo. Zato nameravajo programsko opremo za šest mesecev ponuditi kot "open source", ker upajo, da se bo našel kdo, ki bo skušal napraviti kakšno aplikacijo, uporabno za dlančnike. Nekaterim misli segajo že v prihodnost, ko bodo na voljo veliko zanesljivejše naprave za sledenje oči. S pogledom na zaslon bi bilo recimo mogoče pošiljati sporočila SMS prek mobilnega telefona v avtomobilu brez uporabe rok. Drug privlačen vidik uporabe se nanaša na jezike, kot sta denimo kitajščina in japonščina. Oba jezika uporabljata pri pisanju na tisoče pismenk, te pa so bolj slabo prirejene za računalniške tipkovnice. Programska oprema, kot je Dasher, bo sposobna narisati na tisoče različnih črk ali pismenk, hkrati pa upoštevati tudi besedna zaporedja. Prav zdaj preskušajo prototip programa, ki uporablja japonsko pisavo hiragama. Pri prirejanju programov za daljnevzhodne države ne gre pozabiti ogromnega potencialnega trga.

Avstralski znanstveniki so se lotili celo zapletenejšega projekta od Dasherja. Začeli so razvijati posebne rokavice, ki bi gluhonemim, ki uporabljajo govorico rok, omogočile, da bi se njihovi gibi prevajali v navaden govor. Rokavice bodo priključene na računalnik, ki bo spremljal vse gibe rok uporabnika in bo sposoben razlikovati med različnimi znaki. Z uporabo tovrstnih rokavic bi lahko gluhonemi povsem normalno komunicirali z drugimi ljudmi. Toda pri projektu so za zdaj naleteli na precej težav. Ena izmed njih je, da v govorici z znaki ni znaka za čisto vsako besedo ali pa en znak pomeni dve besedi hkrati. Poleg tega je način pogovora z znaki pri posameznikih različen, recimo če ima človek daljše ali krajše roke. Zato bi morale biti rokavice prirejene za vsakega posameznika posebej, to pa bi pomenilo zapleten postopek, pa tudi precej visoko, tako rekoč nedostopno ceno za takšen izdelek.

povezava