Prvenstvo malih prestopov

Kar težko je verjeti, da slovenska košarkarska reprezentanca zvezdnikov, torej peterica, ki jo lahko sestavimo kar na hitro (Lakovič, McDonald, Nesterovič, Nachbar, Milič), ne more premagati niti Čehov, kaj šele kakšnega bolj uveljavljenega moštva. Čeprav sta recimo Lakovič in McDonald branilca ene najboljših ekip v Evropi Panatinaikosa in čeprav oba, Nesterovič in Nachbar, igrata v NBA, nestanovitnega Miliča pa tako ali tako lahko zamenja nekaj drugih krilnih šefov, ki igrajo po Evropi. Bi iskali krivce za to? Po mojem gre za človeka iz Crvene zvezde, ki se trenutno v srbski košarki zavzema za pravilo, po katerem lahko v vsakem moštvu igrata po dva tujca, nasprotno od Vlada Divca iz Partizana, ki misli, da je mogoče igrati tudi brez tujcev. Gre za podjetnika, čigar plača je dosegala 80.000 mark na mesec, medtem ko so plače košarkarjev v Tivoliju zaostajale in jim jih nazadnje niti niso več izplačevali. Gre za človeka, ki mu je bilo vseeno, da ima Olimpija nekaj deviznih milijonov dolga. Ko ni bilo ničesar več, je mirno odšel.

Ampak kako je mogoče kritizirati nekoga, ki mu je toliko let vsak teden ploskala cela Hala Tivoli. Nekoga, ki je ob odhodu dobil kar naslovnico revije in o komer je neki novinar napisal, da je vzgojil Hafnarja, Nachbarja, Nesteroviča ... Tako rekoč vse igralce, ki jih je napodil, da je lahko vzgojil nov rod - tujcev, ki jih je kupoval po vzhodni Evropi. Seveda ne tistih najboljših (tistih ni dobil ali ni želel dobiti), kupoval je tiste cenejše, ki jih je potem učil obrambne košarke. Ali pa kakega Litovca, ki so ga prodali za drobiž kaki Barceloni. Saj veste, zakaj Jaka Lakovič, najboljši slovenski branilec iz kodeljevskega Slovana, ni prišel v Olimpijo. Ker v Tivoliju niso bili obveščeni, da je prost. Odšel je v Krko, tako kot letos krilni igralec Marko Maravič, ki zdaj prav tako nastopa v Novem mestu. Menda je šlo za razloge finančne narave. Ne bi se čudil, če bi izvedel, da sta se morala Tivoliju odpovedati, ker njun menedžer ni bil v dobrih odnosih s Šefom.

Posledice so zdaj jasne. Slovenski košarkarji igrajo v tujini in celo v tako eksotičnih državah, kot so Makedonija, Republika srbska, Slovaška, Češka ... Pri nas pa igrajo jasno nekakšni ameriški košarkarski liki, Kanadčani, Čehi, Madžari, Gruzijci, Litovci, vsi poceni Jugosi - jasno ... Včasih človek dobi občutek, da si je nekakšna trgovina pridobila pravico do svoje košarke. Če imate recimo dobrega branilca, ki zadeva trojke, vam bo kakovosten menedžer povedal, da v obrambi ne dela dobro, če imate solidnega centra, vam bo v interesu nakupa kakega tujca naložil, da ima slabo gibanje nog. Tako v času velikega Šefa ni uspelo na stotine igralcev, ki so jih vzgojili pri nas, da ne naštevam vseh imen tipčkov, ki igrajo v največjih evropskih in svetovnih klubih, naj samo spomnim, da je isti trener, ki je sedaj prevzel Olimpijo, sicer Šefov učenec, na Kodeljevem dobesedno oviral razvoj Jake Lakoviča in Marka Maraviča. Je že vedel, zakaj. "Jaka Lakovič je en limitiran igrač," so pravili za branilca, ki je uničil Real iz Madrida in podpisal za atenski Panatinaikos. Vprašanje je le, ali bo Slovenija še imela takšne generacije in kje naj fantje igrajo, da se jih bodo menedžerji usmilili. Ok, na srečo se zdaj bolj bojimo za srbsko košarko. Je pa res, da bo Šef tam potreboval več taktnosti, milijon mark na leto je v Beogradu veliko več denarja kot v Ljubljani. In Vlade Divac je v Beogradu veliko ime. Z njim se je tvegano sporeči.

Tako, takšne misli so me spreletavale, ko sem gledal, kako letos poteka prestopni v rok v slovenski košarki. Vas šokira, da se je Jure Zdovc preselil k Slovanu? Mene niti ne, veliko bolj me je razhudilo, ko sem videl, da je ljubljanska Olimpija po odhodu dvojca, ki je napravil največjo luknjo v slovenski športni blagajni, enostavno prodala vse, vse, ki so kaj znali. Zdi se, kot da vzgojijo dvajset igralcev, da jih potem prodajo trideset.

In nekako skrito za vsa ta razmišljanja se je tiho začelo svetovno prvenstvo v košarki v Indianapolisu. Zastarel način tekmovanja, neprivlačen do skrajnosti. Med reprezentancami, ki so se uvrstile na prvenstvo, pa je tudi nekaj takšnih, ki jim ne bi uspelo obstati niti v prvi slovenski ligi. V takšnem okolju, kjer nastopa le pet evropskih reprezentanc, je še vedno vse odprto za finale Jugoslavija : ZDA, vendar je zmagovalec znan že od takrat, ko so se Američani odločili, da ne bodo skoparili z nastopi zvezdnikov NBA. Verjetno bo šlo za najdolgočasnejše košarkarsko prvenstvo doslej. Prvenstvo Reggia Millerja, legende Indiana Pacersov, ki tekme na tej ravni ne more več izgubiti. Le malo večje vprašanje je, kdo bo dobil srebrno kolajno, in zdi se, da lahko Jugi konkurira le še Nemčija z enim najboljših strelcev NBA Dirkom Noivitzkim.

Naša televizija je začetek prvenstva izpustila, menda se bodo priključili kasneje. In če jim glede tega še lahko pritrdimo, češ da je to svetovno prvenstvo nezanimivo, se ne moremo strinjati z ignorantskim odnosom do košarke v celoti. Slovensko prvenstvo je brez veze, ok, evropska prvenstva so brez veze, ok, jadranske lige so brez veze, ok, ampak NBA pa ni breze veze in spektakli v profesionalni ligi NBA so tisti, ki bi si jih želeli na TV.