Hollywoodska madam

"Če si dobra mrha, ni razloga, da bi hodila naokoli brez žepnine," pravi Heidi, ki je že dobro leto na prostosti. Modrost, testirana in znova potrjena tudi med njenim triletnim bivanjem v arestu. Ee, Heidi, naj to razumemo, kot da... "Če si punca..." Aha? "In imaš glavo in pičko na pravem mestu..." Da? "Potem ti je denar vedno na razpolago." Za božjo voljo, Heidi, mar te ni taka filozofija z Beverly Hillsa za tri leta na državne stroške preselila za rešetke? "Niste me razumeli. Hočem reči, da je svet poln moških, ki bodo zate naredili karkoli. Ki ti bodo kupili karkoli. In to ne nujno po nezakoniti poti." Rez. Preden se scela posvetimo z vsemi žavbami namazani Heidi Fleiss, bomo za ogrevanje cenjeni publiki zastavili nekaj neobveznih vprašanj, ki bodo vitalnega pomena za razumevanje in vrednotenje pričujočega zapisa o samostojni podjetnici, ki je iz hollywoodskih seksualnih skrivnosti in laži naredila biznis stoletja.

Ali hodite v kino? Gledate hollywoodske filme? Kaj je tisto, kar poleg idiotskih scenarijev in preplačanih zvezd najprej opazite? Točno, hollywoodski filmi z igralci vred se delajo, kot da seks ne obstaja. Vsaj ne pred poroko oziroma pred resno emocionalno zvezo, iz katere gre v cvet zgledna izvenzakonska skupnost. Odrasli zaljubljenci se na velikem platnu pecajo kot dvanajstletni osnovnošolci in če po pomoti vendarle padejo v posteljo, se med rjuhami bolj ali manj pogovarjajo, pri tem pa so kakopak do vratu pokriti ali celo v gatah, ne glede na to, da sta zaljubljenca v prejšnjem kadru izvedla izmenjavo ljubezenskih energij. Pa sta jo res? Ko nekdo po domnevnem seksu vstane in skoči bodisi na telefon ali v hladilnik po pijačo, si najprej ogrne rjuho okoli riti, kar v gledalčevi percepciji razumljivo zaseje resen dvom v kakršnekoli intimnosti s partnerjem, ki je ostal v postelji. Ja, veste, Hollywood je resna firma. Ustvarja umetnost za vso družino, umetnost in golota pa ne gresta skupaj. Veste, golota, seksapil, lepota telesa in to, to ni nič, če zadaj ni notranje lepote in bogastva duha. Hollywood, veste, to je umetnost. Vrednote. Tradicija. Ljubezen. Humanizem in to. Šur. Mesto, kjer na hektar obratuje več estetskih kirurgov in kozmetičnih klinik, kot je kioskov ali prodajaln hotdogov, zagotovo živi od notranje lepote. In film, v katerem neka Halle Berry za pol milijona dolarjev višji honorar pokaže joške, ne more biti drugega kot umetnost.

Znamenita hollywoodska diva Joan Crawford (1904-1977) je na pragu zrelih let, s povešeno kožo in poglobljenimi gubami, zato pa s toliko več notranje lepote, modrovala, da sta golota in seks, ki ju dandanašnji (v mislih je imela sedemdeseta) vidimo na platnih, šokantna. "Ko vidim, kaj vse so v filmih pripravljene narediti mlade igralke, pomislim, hvalabogu, da se takrat take stvari niso dogajale. Na polovico tega, kar počnejo mlade igralke, nikoli ne bi pristala." Hja, takrat verjetno res ne, a na samem začetku igralske kariere je Joan Crawford bolj kot po oskarjevskih predstavah slovela po svojih bombastičnih striptiz točkah. V najzakotnejših beznicah je povsem gola, okej, v visokih petah, po barskih mizicah ognjevito plesala charleston ter mimogrede posnela še nekaj kratkih porničev, med katerimi je nedvomno najbolj razpit The Casting Couch. Joan igra punco, ki sedi na kavču in čaka, da jo pokličejo na avdicijo. Odprejo se vrata, vstopi možakar, bržčas producent ali režiser, ki si odpne hlače, potegne tiča na plano in Joan mu ga kraljevsko sfafa. Avdicija uspe, vloga je njena. Žanrsko obdelan avtobiografski moment? Kakorkoli že, od takrat dalje besedna zveza casting couch predstavlja evfemizem za fuk, ki te po bližnjici lansira med hollywoodske zvezde. In glej ga šmenta, kmalu po tej seriji ekshibicionističnih ekscesov so bile hollywoodske duri za Joan Crawford na široko odprte. Ko je ostala sama z notranjo lepoto, se producentom, niti tistim televizijskim, nekako ni zdela več zanimiva. Le kdo bi vedel, zakaj.

Heidi Hey, Heidi Ho

Da Hollywood za svojo čistunsko, poduhovljeno, z akademskim poprhom in oskarjevsko pozlato ozaljšano fasado skriva razvratno, dekadentno jedro, je znano že od divjih dvajsetih let prejšnjega stoletja dalje. In bolj ko skuša Hollywood svoje mesene afere pomesti pod preprogo, bolj senzacionalistično butajo na plano. V popolno rimo Hollywooda in seksa dandanes verjetno dvomi samo še oni bušman iz Bele hiše, medtem ko usodno privlačnost med šovbiznisom in prostitucijo ignorirajo samo še stare mame. "Za hollywoodsko igralko predstavlja najzanesljivejšo pot do moči in uspeha zveza z vplivnim moškim, ki ji je sposoben zagotoviti dober položaj v družbi in jo zna povzdigniti v seksualni simbol," je pred leti izjavila bratpackovka Ally Sheedy. In hej, to je izjavila kot poročna priča svoje prijateljice Demi Moore, ki se je takrat možila z Bruceom Willisom.

Jep, zgodovina Hollywooda je zgodovina seksualnih škandalov. Hočete dokaze? Kje začnemo? Pri malokalibrski zvezdici Peg Entwhistle, ki se je diskretno spomni Lynchev Mulholland Drive? Zakaj pa ne. Brhka Peg je, čakajoč na veliko filmsko vlogo, za potrebe seksualnih orgij hollywoodske smetane v neomejenih količinah dobavljala zvedave mladenke, ki so verjele, da se v Los Angelesu cedita med in mleko, cedila pa se je samo sperma. In to na avdicijah. Po njihovih obrazih. Peg kljub temu ni uspelo, zato je po Mulholland Drivu odvijugala do napisa Hollywoodland in s trinajste črke skočila v smrt. Kmalu zatem so zadnje štiri orjaške črke "zradirali" in ostal je samo še napis Hollywood, kakršnega poznamo danes. Še dobro, njena nič manj anonimna sestra po orožju Virginia Rappe ni imela te "sreče". Umirala je dolgo in boleče. Na enem od hollywoodskih pijanskih urnebesov jo je namreč posilil Fatty Arbuckle, tisti hecni, simpatični debeluh z otroško faco, ki se ga spomnimo iz zlate dobe burlesk. Ker se mu nikoli ni dvignil, je punco posilil s steklenico. Do smrti. In kje naj končamo? Pri božanski Paulette Godard, muzi iz Chaplinovega Velikega diktatorja, ki ga je svojemu spremljevalcu rada povlekla sredi prestižne restavracije Ciro's? Pri nebeški Louise Brooks, ki se je po koncu kariere nič kaj diskretno prodajala vsakemu, ki je prišel mimo, da je lahko vzdrževala svojo hišo? Pri Rupertu Everettu, ki je v igralske vode zaplaval tako, da ga je na podzemni postaji mimoidoči zamenjal za moško kurbo, mu pomahal z zajetnim šopom bankovcev, v čemer je Rupert videl ponudbo, ki je ne moreš zavrniti? Ali pri Errolu Flynnu, notoričnemu ljubitelju mladoletnih deklic, ki sta ga dve minorni starleti obtožili posilstva, njegovemu odvetniku pa je uspelo dokazati, da je Errol tako sijoča zvezda, da lahko pride do fuka brez uporabe sile? Ja, kar tukaj se bomo zaenkrat ustavili. S tezo Errolovega odvetnika je namreč povezan eden največjih seksualnih škandalov, ki je po dolgem in počez pretresel hollywoodsko srenjo, nastal pa je po scenariju in v režiji komaj dvajsetinnekajletne Heidi Fleiss. Ki je mastno služila prav s tem, da je za vsote severno od 1500 dolarjev rihtala fuk tistim, ki naj bi do fuka po zaslugi svojega zvezdniškega obstreta kadarkoli in kjerkoli prišli zastonj.

Leta 1993 je pred skoraj dva milijona dolarjev vredno hišo, ki je bila še do nedavnega last Michaela Douglasa, parkiral konvoj policijskih avtomobilov, iz katerih je skočila četica policistov in en pes. Psa so pripeljali, ker je bil izurjen za odkrivanje prepovedanih opojnih substanc, njegova naloga pa je bila zavohati kokain, s katerim naj bi bil, sodeč po pridobljenih dokazih, tlakovan bivši Douglasov skromni dom. Pes je upravičil zaupanje in kot bi mignil našel drogo. Kokaina resda ni bilo na kile, kvečjemu za eno tanko črtico, ki pa je bila dovolj dolga, da so možje v uniformi temeljiteje pristopili k premetačini dvorca v lasti 27-letne Heidi Fleiss, hčerke uglednega losangeleškega zdravnika in pediatra Paula Fleissa. Obtožnica jo je sprva bremenila prekupčevanja z mamili in pranja denarja, po omenjeni hišni preiskavi pa so jo nemudoma podaljšali še za zvodništvo. Policaji so namreč našli črno knjigo, ki je zgledala kot hollywoodski kdo je kdo in se brala kot telefonski imenik najbolj razvpitih ikon šovbiznisa. Od Micka Jaggerja, Billyja Idola in Princea do Jacka Nicholsona, producenta Kitajske četrti Roberta Evansa in teve režiserja Ivana Nagyja, ki je bil med drugim zaslužen za nekoč popularno nanizanko Starsky & Hutch. Vsem zabeleženim je Heidi najmanj enkrat nudila spolne usluge v vrednosti 1500 dolarjev na noč. Pa ne v prvi osebi. Heidi je razpolagala z armado veščih profesionalk, radovednih prijateljic in seksapilnih znank, poznala je nešteto postavnih, nadebudnih igralk, ki so leta in leta čakale na svojih petnajst minut slave in so bile pripravljene storiti vse, ampak res vse, da bi se jim čimprej zgodile. Med njimi je bila tudi Victoria Sellers, hči legendarnega Petra Sellersa, ki se kljub zavidljivemu pedigreju nikakor ni mogla dokopati do kakršnekoli omembe vredne vloge. Zato je s Heidino pomočjo poskusila po bližnjici med rjuhami. In ker je neprimerno bolje fukala kot igrala, pa tudi neobdavčen dohodek je bil vse prej kot zanemarljiv, je vse do razkritja afere ostala na vrhu spiska madam Fleiss.

Skratka, Heidi je lahko ustregla vsakemu še tako zahtevnemu moškemu okusu. "Deklet nikoli nisem izkoriščala, nikoli jih nisem izpostavljala nevarnosti, nikoli kakorkoli kompromitirala ali silila v perverzen seks, ki bi se jim upiral," pravi Heidi, ki, potem ko je odslužila svoj triletni dolg državi, zarotniško molči o svojih nadaljnjih projektih. "Tako kot sem upoštevala zahteve svojih strank, sem upoštevala tudi želje deklet, s katerimi sem sodelovala. Poskrbela sem, da so se počutile kul, srečne in privilegirane. Še zdaleč ni šlo samo za pičke na poziv, kot mislijo ljudje. Šlo je za zaupanje." Štartnina je kot rečeno znašala 1500 dolarjev, od katerih je Heidi zadržala najmanj 600 in največ 1000 dolarjev. Neobdavčenih, kajpada. Če stranka in punca na poziv v prvih petnajstih minutah nista našli skupnega jezika, je Heidi stranki brez obveznosti računala samo 100 dolarjev organizacijskih stroškov in ji priskrbela novo bejbo. Najbrž je odveč poudarjati, da je Heidi vse telefonske pogovore z vplivnimi strankami vestno snemala in skladiščila. Čist, utečen in diskretno organiziran posel. Ki je tekel kot švicarska ura. Brez reklamacij, nezadovoljstva, frustracij, stresnih situacij in mastnih črk na naslovnicah tabloidov. Stres, paniko in tabloidne naslove je sprožila šele policijska racija na Heidini graščini v mondeni četrti Los Angelesa.

V seksu je moč

Vest je razumljivo odjeknila kot bomba in vsem je pri priči postalo jasno, da še ne tridesetletna bejba, ki še včeraj za širšo javnost praktično ni obstajala, nenadoma drži cvet ameriškega šovbiznisa za jajca. A navkljub novinarskim špekulacijam in raziskovalnim akcijam je Heidi svojo vlogo hollywoodske madam še naprej igrala tako perfektno, da bi ji akademski kolegij lahko brez slabe vesti dodelil oskarja. Ali kar dva, za glavno in stransko vlogo hkrati. Samo da bi bila tiho. In da ne bi napisala avtobiografije, s katero je grozila vsakič, ko so jo mehanizmi sodne oblasti začeli obravnavati preveč vzvišeno in uradno. Negativne vibracije so po ustreznih kanalih hitro dosegle prave naslove ob vznožju Hollywooda, ki so pritisnili na svoje zveze in tako bodisi izsilili administrativni odlog sojenja bodisi vplivali na člane porote, ki so jo morali nato razpustiti in zamenjati. Odvetniki so si bili edini, da bi se Heidi glede pranja denarja in zvodništva brez težav izmazala s simbolično kaznijo, a ker je seznam njenih del in nalog zajemal tudi zvezdniško oskrbo s kokainom in posmeh državi v obliki konstantnih davčih utaj, ji navkljub dobrim zvezam niso mogli pogledati skozi prste. Preden so jo za tri leta vrgli v arest, je leta 1995 kot epizodistka nastopila v kultnem filmu Gregga Arakija The Doom Generation ter istega leta sodelovala z britanskim filmarjem Nickom Broomfieldom pri snemanju izvrstnega dokumentarca Heidi Fleiss, Hollywood Madam, ki razkrije vse žmohtne podrobnosti njenega poklica, ne da bi s prstom pokazal na eno samo ime iz hollywoodskega ozvezdja. Jep, Heidi je ostala profesionalka. Nikogar ni kompromitirala, če se ni kompromitiral sam.

Javnosti nekaj navsezadnje le ni šlo v račun. Kako to, da so zvezdniška imena, ki jim horde oboževalk in oboževalcev dobesedno ležijo pred nogami in bi celo plačale, da ga svojemu idolu lahko pofafajo, Heidi Fleiss plačevali nezaslišano visoke vsote za povsem običajen, straight fuk s praktično anonimnimi bejbami? V čem je štos, Heidi? "Se spomnite predsednika Clintona? Bil je zaposlen mož. Ni imel časa izbirati, zato je v navalu strasti vzel najboljše, kar je bilo na razpolago, torej svojo pripravnico. Je Clinton zato perverznež? Ne, samo moški. Perverznež je Ken Starr, ki je o popolnoma običajnem fafu spisal tisto definitivno skrenjeno poročilo," je Heidi pred kratkim povedala za Hustler in dodala, da med njenimi puncami tako oblih, kot je bila Monica Lewinsky, ni bilo na razpolago. "Enkrat samkrat si je neki strahovito bogat poslovnež zaželel debelo, ritasto punco. Takrat bi mi Monica prišla še kako prav. Ali pa tudi ne. Tip se je hotel mečkati s tisto vrsto deklet, ki se cmerijo pri Oprah, ker imajo dvesto kil. Take kilaže nisem imela na spisku."

Heidi Fleiss je prepričana, da je skupaj z večino žensk po svetu žrtev moške zarote. "Svet se vrti okoli pičke in tega je moške strah. Ker ne znajo drugače, si jo morajo podrejati z zakoni. Zakaj moški odločajo o naši pravici do splava? Zakaj moški določajo pogoje, pod katerimi lahko ženske prodajamo svoje mednožje? Pazite, moški sreča žensko. Ker sta si všeč, gresta v posteljo in seksata. Če on pusti na mizi sto dolarjev, medtem ko odhaja, je to nezakonito. Če ne pusti ničesar, je OK. Pravila in zakone ustvarjajo moški, da bi ženskam preprečili vsakršno odločanje. Iz ženskih ust nočejo slišati, ne, tega pa ne moreš imeti, ker to ni tvoje." Dobro, Heidi, moški z zakoni krotijo pičke, kaj pa ti, ki si jih prodajala? "Nisem tržila pičk, ampak usluge. Za moje stranke denar nikoli ni bil vprašanje. In name so se lahko vedno zanesle. Ne da bi se kdorkoli posebej izpostavljal, sem poskrbela, da smo bili vsi zadovoljni." Sama se menda nikoli ni prostituirala. "Znala sam izbirati prave ljubimce," se nasmehne. Kar je res. Že pri devetnajstih je shodila z Berniejem Cornfieldom, ustanoviteljem ameriškega mednarodnega investicijskega sklada in svoj čas enim izmed najbogatejših ljudi na svetu. "Če povem drugače, podjetja, ki recimo peče piškote, ne more uspešno voditi človek, ki ne ve, kako se zamesi testo in kaj vse gre vanj, mar ne?"