Obetavni novi trendi

Ali se res obetajo lepši časi za proizvajalce mobilnih telefonov? Kot kaže, se je začel trg z mobilnimi telefoni spet prebujati. Glavni vzrok za to so novi aparati z barvnimi ekrani, fotoaparati in prve multimedijske storitve, ki jih ponujajo. Kljub temu da multimedijska sporočila MMS, ki omogočajo pošiljanje zvoka in slike, še niso zaživela, vsi stavijo na njih, da bodo kmalu ob boku klasičnim tekstovnim SMS-sporočilom in govoru, ki sta sedaj glavni vir zaslužka mobilnih operaterjev. Predvsem zaradi azijskih izkušenj, kjer so multimedijska sporočila povzročila popolno evforijo. Po Aziji naj bi mrzlica tovrstnih sporočilc zajela tudi Evropo, toda pozornost je za zdaj še vedno pri ceni MMS-jev (pri nas naj bi bila okoli 150 SIT) in aparatov, ki to omogočajo. Teh na trgu še ni prav veliko, proizvajalci pa vse adute stavijo na predbožično nakupovalno mrzlico. Sony Ericsson je tako za letošnjo jesen z velikim pompom obljubljal svojo kombinacijo mobilnega telefona in dlančnika P 800 z vgrajeno kamero, enega prvih popolnih multimedijskih prenosnih telefonov. Toda z vrha japonsko-švedske naveze je prišel ukaz - počakajmo rajši do božiča.

Pravega razloga odloga pri Sonyju Ericssonu niso pojasnili. S tem pa so izgubili še tisti majhni korak, ki bi ga imeli pred tekmeci. Sanjska naveza svetovnega giganta zabavne elektronike Sonyja in nekdaj enega največjih proizvajalcev mobilnih telefonov Ericssona, katere rezultat naj bi bil tržni primat na trgu mobilnih telefonov, je vse bolj medla. Konec avgusta so se pojavili prvi dvomi o skupni prihodnosti. Ericssonovi možje naj bi izjavljali, da "v skupni posel ne mislimo več vlagati kapitala, če se ne bodo pokazali rezultati". Ter da mislijo počakati še nekaj časa, in če ne bo vidnih učinkov, bodo prekinili sodelovanje in po vsej verjetnosti popolnoma opustili proizvodnjo mobilnih telefonov. Sony in Ericsson sta doslej v združbo vložila po 250 milijonov dolarjev. Po teh izjavah so nekaj podobnega izjavljali tudi pri Sonyju, toda potem se je začelo skupinsko zanikanje. Ne nazadnje zato, ker bi takšne govorice povsem porušile še zadnje temelje za ponovni vzpon med največje. Odgovor, ki je sledil: "Sony in Ericsson sta vedela, da bo skupnemu podjetju šlo prvo leto slabo, prvi pozitivni rezultati naj bi se pokazali šele v drugi sezoni s paletami novih skupnih telefonov." Zgolj izgovor za neuspeh? Medtem ko se njuni tekmeci krepijo, tako Sony in Ericsson kot skupna naveza izgubljata tržni delež.

Raziskovalna skupina Gartner Dataquest je pred slabim mesecem objavila poročilo o svetovni prodaji mobilnih telefonskih aparatov v drugem letošnjem četrtletju. Sony Ericsson pa je zasedel šele skromno peto mesto s komaj 5,4-odstotnim deležem. Švedskemu mobilnemu gigantu, ki je sicer še vedno številka ena, kar zadeva mobilna telefonska omrežja, so nekateri finančni svetovalci predlagali izstop iz proizvodnje mobilnih telefonov že pred sodelovanjem s Sonyjem. Predvsem zato, da bi privarčevali nekaj denarja do prihodnjega leta. Leto 2003 naj bi bilo po nekaterih napovedih precej črno za dobavitelje opreme zadolženim in borzno nestabilnim velikim evropskim telekomom.

Tekmecem Sonyja Ericssona pa kaže precej bolje. V primerjavi z istim obdobjem lani je prodaja, prodali so 98.703 milijone aparatov, narasla za skromnih 0,8 odstotka, prvič po sedmih sušnih četrtletjih. Glavni krivec za le 0,8 odstotka je prav Sony Ericsson. V primerjavi z lanskim četrtletjem, v primerjavo so vključeni le Ericssonovi mobilni telefoni, je prodaja upadla kar za 29,3 odstotka. Ericsson sicer ni edini, ki izgublja tržni delež, saj je za 10 odstotkov upadla tudi prodaja mobilnih telefonov manjših proizvajalcev mobilne telefonije, ki so bili v Gartnerjevi raziskavi uvrščeni pod kategorijo "drugi" (Sagem, Panasonic, Philips, Benefon, Alcatel ...) in imajo skupaj 25-odstotni tržni delež. Prodaja največjih štirih (Nokia, Motorola, Samsung in Siemens) pa je precej zrasla. Nokia, ki je prodala 35.089 milijonov aparatov, je prodajo povečala za 5 odstotkov in ima 35,6-odstotni tržni delež. Na drugem mestu je še vedno Motorola; prodala je le za dober odstotek več mobilnih aparatov, še vedno pa ima 15,7-odstotni tržni delež. Toda za ovratnik ji že močno diha zdaj največji hit v zabavni elektroniki, korejski Samsung. Prodaja Samsungovih aparatov je v enem letu zrasla kar za 46,4 odstotka in ima že 9,5-odstotni tržni delež, hkrati pa je ta s tretjega mesta izrinil Siemens. Samsung je namreč izjemno priljubljen na azijskih trgih, pot pa si z velikim korakom utira tudi v ZDA in Evropo. In to celo na severnoevropskih tržiščih, ki so bila tradicionalno naklonjena evropskim proizvajalcem mobilne telefonije. Južna Koreja počasi prevzema vodilno vlogo na področju mobilne telefonije, saj je že postavila prva omrežja tretje generacije mobilne telefonije. Ta seveda delujejo na Samsungovih aparatih. Korejski gigant na področju zabavne elektronike je tudi povsem obnorel Kitajce, kjer na milijardnem trgu postaja statusni simbol. Kitajci pa naj bi letos pokupili kar 35 odstotkov od 430 milijonov globalno prodanih mobilnih telefonov.

Ericsson bo glede na objavo, da v tretjem letošnjem četrtletju ne namerava dobavljati novih telefonov, še bolj izgubljal tržni delež. Na drugi strani pa ne počiva vodilni svetovni proizvajalec Nokia, ki ji Ericsson praktično ni več resna konkurenca. V začetku septembra je predstavila svoj novi aparat 3650, ki bo okoli božiča in pozneje resen tekmec Sony-Ericssonovemu P 800. V nasprotju z njim bo prvi telefon narejen po meri najnaprednejših japonskih in korejskih aparatov in bo imel vgrajeno tudi video kamero. Nokia pa obljublja, da je namenjen tistim z manj globokim žepom. V Evropi bo stal med 400 in 500 evri, mobilni operaterji pa ga bodo ponujali še po nižjih subvencioniranih cenah.