Popoln par

Kot zvesti bralci najbrž še pomnite, smo pred meseci v uredništvu vašega omiljenega tednika po izkušnjah sorodnih anket iz zahodnoevropskih in ameriških medijev sestavili vprašalnik z naslovom Spolne navade Slovencev. Vprašalnik smo po pošti in spletu razposlali širom po domovini, vprašanja pa strnili v štiri tematske sklope: izkušnje na seksualnem področju; spolnost med dejstvi, željami in fantazijami; partnerstvo in spolna privlačnost; ter pornografija pro et contra. Vprašalnik smo po navadni in elektronski pošti razposlali širom po Sloveniji. Po isti poti ste nam vrnili 1980 izpolnjenih, uporabnih in za analizo primernih vprašalnikov. Med drugim nas je zelo zanimalo, s katero osebo iz javnega življenja bi Slovenci oziroma Slovenke najraje skočili v posteljo. V moških vlažnih snih je brez resne konkurence zmagala Natalija Verboten s 153 glasovi oziroma s 105 glasovi prednosti pred drugouvrščeno Karmen Stavec. In koga so si izvolile Slovenke? Med moškimi favoriti je bil boj nekolikanj bolj izenačen, kljub temu pa je tik pred ciljem s triumfalnim naskokom povedel Jan Plestenjak in z 88 glasovi daleč zadaj pustil favoriziranega Sebastjana Cavazzo, ki je na drugem mestu zbral 50 glasov. Našo naslovnico sta takrat krasila Natalija in Jan, kot ju je videl avtor razvpitih Mladininih dupleric. Zdaj sta tu v živo. Da razkrijeta skrivnost njunega uspeha. Oziroma skrivnost njune spolne privlačnosti.

Natalija Verboten morda ni najlepša Slovenka, ampak zgleda že tako. Po čem to sodimo? Najbolj po ekipi, ki je imela prijetno dolžnost sprejeti Natalijo, po rezulatih Mladinine ankete med Slovenci najbolj zaželjeno Slovenko, njeno vizažistko Tino in stilistko Natašo v prostorih uredništva. Čeprav je bil projekt zaupan resnim, zanesljivim fantom, ki imajo pri izvajanju svojih del in nalog veliko opravka z lepimi puncami - in potemtakem tudi obilo izkušenj -, je bilo po izjavah prič v njihovem obnašanju med Natalijinim obiskom zaznati nekatera zanje neobičajna odstopanja. Borut je v fotoaparat pozabil vstaviti film. Miha je menda za cele tri minute pozabil stresati cinične pripombe glede bivšemu selektorju Srečku posvečene pesmi. Max je imel pripravljenih najmanj sto nespodobnih vprašanj, a se takoj potem, ko mu je Natalija rekla živjo, ni mogel spomniti niti enega.

Iskali smo razlog, zakaj se ženska ne bi zaljubila v Jana Plestenjaka. Seveda ga nismo našli. Jan ni razočaral. V oštarijo Pod trto, kjer sva ga čakala z Borutom, je prišel s carrero. Porschejem carrero. 197 centimetrov prvovrstnega materiala, ki podžiga moško zavist in ženske fantazije. Jan, ne porsche. Ob kozarčku žlahtnega refoška me je imelo, da bi mu rekel, da imam večjega. Avto, namreč. Pa nisem. Ko sem mu nato do Ankarana sledil po koprski obvoznici, se je namreč znova potrdilo, da velikost ni najpomembnejša.

Natalija

Skromna punca z rdečim ferrarijem

Mladinina anketa o spolnih navadah Slovencev je pokazala, da z orjaškim naskokom vodiš med javnimi osebami, s katerimi bi slovenski moški najraje skočili v posteljo. S čim si jih osvojila?

Mislim, da je to v prvi vrsti priznanje ekipi, ki skrbi za mojo podobo in se zaveda, kako pomemben je imidž v popularni glasbi.

Že, toda če že v osnovi ni trdnih temeljev, še tako usposobljena ekipa nima na čem graditi. Ti je bilo nerodno, ko si zvedela za rezultate?

Kje pa. To priznanje mi vsekakor godi, tako kot mi godi vsak kompliment. Kot ženski in kot estradnici. Še posebej zato, ker svojega nastopa res nisem posebej gradila v tej smeri.

Ti oboževalci pogosto težijo?

Ne, ravno nasprotno. Razen ene same neprijetne izkušnje z oboževalko, ki se je, kot je stalno ponavljala, nesmrtno zaljubila vame, mi grozila in mi zagrenila življenje do te mere, da sem morala tri leta spreminjati telefonsko številko in naslov, z oboževalci nimam problemov.

Je res, da se na plaži sončiš zgoraj brez?

Ne, ni res. Na dopust hodim na Lošinj, kjer je iz leta v leto več Slovencev, zato se trudim čim manj izzivati pozornost. Rada sem v družbi, ni mi pa všeč, če vame strmijo kot v deveto čudo.

Gledaš porniče?

Gledala sem jih in jih najverjetneje še bom.

Natalija, tale Srečko...

Vsi se toliko spotikate ob besedila. To so pesmi, ki so namenjene ustvarjanju vzdušja, to niso pesmi, ki bi jih poslušal zato, da bi filozofiral ob besedilu in v verzih iskal smisel življenja. Verjetno bosta skritizirala tudi Rdeč ferrari...

Ne, ne, niti približno. Rdeč ferrari je simpatična zafrkancija. Podobno kot Lizika. Ima zgodbo, ima sporočilo, gre v uho. Ampak Srečko...

Srečko je vendar navijaška pesem. Ljudje so jo lepo sprejeli, všeč jim je bila in to je tisto, kar se meni osebno zdi najpomembnejše.

Kdaj si začela peti?

Mislim, da z osemnajstimi leti. Pela sem že prej, a izključno zase, ponoči, v svoji sobici, da me ja ne bi kdo slišal. Pa so me vseeno. Sosedje v bloku mi zdaj povejo, da se je slišalo vse mogoče. Takrat sem najraje prepevala črnsko duhovno glasbo, poslušala pa vse, največ soul in jazz, ki sta mi še zmeraj zelo pri srcu. Čeprav zdaj delam nekaj drugega in popolnoma drugje.

Med drugim tudi na TVS?

Kmalu po prvih nastopih me je opazil takratni urednik oddaje Po domače Jože Galič. Ravno takrat so potrebovali voditeljico in jaz sem mu bila všeč, ker rada veliko govorim, plešem in imam temperamentne nastope. Rekla sem si, zakaj pa ne, šla na avdicijo in bila sprejeta. Noč pred avdicijo pa sem preživela na koncertu Aerosmithov.

So ti všeč Aerosmith?

Zelo.

Tudi profesionalno? Bi se preizkusila v tej zvrsti glasbe?

Vsekakor, če bi imela drugačen glas, malce bolj raskav. Mogoče kdaj po petdesetem letu, če bom do takrat začela kaditi. Zdaj ne smem.

Katera tvoja pesem je najbolj vžgala?

Rdeč ferrari. Z njim se je marsikaj spremenilo. Pred Ferrarijem sem posnela album Naj te angeli čuvajo, na katerem se je po mojem mnenju pokazalo, da mi bolj pristoji drugačna zvrst glasbe, bolj zabavna, bolj popularna. Če se hočeš na tem področju prebiti iz povprečja, moraš poiskati drugačno formulo.

Nekaj hitrega, s čimer bi za krog ali dva prehitela Heleno in Simono ter izzvala Čuke, da bi začeli divjati za tabo?

Rdeč ferrari se je res izkazal za uspešnega. Besedilo se mi je zdelo zabavno in ker sem tudi po značaju bolj vesele sorte, sem se odločila, da pesem posnamem. Imela sem dober občutek, da bo všeč tudi publiki, in kot vidita, me občutek ni varal.

Praviš, da se med nastopi rada hecaš. Potegneš kdaj koga na oder, da zapoje ali zapleše s tabo

A tako, sploh še nista bila na mojem koncertu...

Če to počneš, tudi ne bova šla. Kaj pa, če potegneš koga od naju? Si predstavljaš, kako bodo mediji natolcevali? Okej, hecava se.

Seveda rada zaplešem, če je dobro vzdušje in primeren trenutek. Rada imam pristen stik s publiko, sem pa zelo občutljiva oseba in tako ravnam tudi s svojimi poslušalci. Nikogar ne želim spravljati v zadrego. Nekaj so izkušnje, nekaj pa intuicija, ki mi pravi, kaj si lahko na odru privoščim in česa ne.

Na katerem koncertu se je zbralo največ tvojih poslušalcev?

Mislim, da jih je bilo na tradicionalni prireditvi Vinska vigred v Metliki okoli 15 tisoč, pred tem pa na Prazniku terana in pršuta v Dutovljah okoli osem tisoč.

Bi nastopila v K4?

Bi, pa me še niso povabili.

Pa na Melodijah morja in sonca?

Čakam pravo pesem in pravi trenutek.

Prav imaš. Tudi festival sam čaka pravo pesem.

Moja poletna sezona se začne že aprila. Od maja dalje imam urnik že nabito poln in ga težko prilagajam nepredvidenim obveznostim. Če pesem za festival pripraviš slabo, se to še kako pozna.

Prva dama televizije, takorekoč tvoja šefica, kar se vodenja oddaje Vsakdanjik in praznik tiče, pravi: "Natalija Verboten najprej ni vedela, kako bi oprsje skrila. Zdaj se je začela svojega telesa zavedati..."

Hm, nimam komentarja. Res ne vem, kaj bi rekla.

"... in je morda pretkano spoznala, da gre razgaljanje dobro v promet." Pretkano? Načrtuješ kakšen sovražni prevzem na nacionalki?

Joj, jaz že ne. Trudim se le čim bolje opravljati svoje voditeljsko delo. Razgaljanje? Res je, v nekem določenem obdobju sem ugotovila, da moram spremeniti imidž. Glede teh reči sem bila vedno bolj konservativna, tudi pravih ljudi, na katere bi se lahko zanesla, nisem poznala. Majhno oprsje je lažje lepo obleči kot veliko. Velike prsi lahko izpadejo zelo vulgarno.

Dolly Parton se ne bi strinjala. Ko je samo glasno pomislila, da bi šla pod nož ter si jih zmanjšala, jo je založba na kolenih prosila, naj tega ne stori, saj bi se potem prodaja njenih plošč prepolovila. Kaj misliš, koliko je tvojih oboževalcev, ki te poslušajo z očmi?

Oh, veliko. Zelo veliko, sodeč po moji spletni stani, kjer mnogi direktno napišejo, da moje glasbe ne poslušajo, ampak jaz sem jim pa všeč, zato ne zamudijo nobenega mojega nastopa.

Kaj to pomeni za tim, ki skrbi za tvojo javno podobo, kako daleč bi šli, da bi oboževalcem ustregli in da zate ne bi bilo predaleč?

Te meje imam že od nekdaj skrbno začrtane. Ponudbe za vsakovrstna erotična fotografiranja so sestavni del mojega vsakdanjika, pa se z njimi sploh ne obremenjujem. Ko enkrat preveč odkriješ, ne moreš več skriti.

Ampak še zmeraj si dokaj daleč od teh meja, kaj šele da bi pokukala čez.

Hja, Verboten, ne. Resno, nisem tak tip. Tako kot se ne najdem v pisanju besedil, se tudi v tem ne. Meje upoštevam, ker vem, da ko greš enkrat čez, ne moreš več nazaj. Ekipa, ki skrbi za mojo podobo, me dobro pozna in upošteva tudi po tej plati, zato tako dobro sodelujemo.

Jan

Čustven tip iz Strunjana

Imaš zaradi lovorike najbolj seksi Slovenca probleme s feni oziroma fenicami?

Niti najmanj. Jaz imam svojo špuro, pa tudi na sceni sem že dovolj dolgo, da izid takšnih ali drugačnih razglasitev v zvezi z mano ne vpliva bistveno na odnose s publiko. Feni nikoli ne težijo. Nekoč me je pred hišo v zgodnjih jutranjih urah po koncertu čakalo sedem punc, ki so se pripeljale iz Celja. Pa smo šli na sprehod okoli solin.

In potem?

Nič, jaz sem šel spat, one pa domov.

Hočeš reči, da so ti oboževalke že pred tem metale hlačke na oder?

Da. Tudi nedrčke.

Kako ohranjaš formo?

Z dobrimi koncerti, ko na odru zgubim vsaj dva kilograma. Občasno malce treniram in štirikrat do petkrat na teden pretečem po sedem kilometrov.

Že pet let živiš v majhnem seksi mestecu. Ti mestni vrvež ne ugaja?

Povsod mi je lepo, strinjal pa bi se z Umbertom Ecom, ki je nekoč rekel, da gre v New York, ko želi biti sam, in na vas, ko si želi družbe.

Gledaš porniče?

Gledam dobre prizore v porničih.

Ti odgovarja samsko življenje?

Načeloma, čeprav me včasih prav vse v zvezi s samskim življenjem moti do te mere, da grem sam sebi na živce.

In kaj pomaga?

Tisti trenutek, ko na pravi punci zagledaš tisto nakaj, tisti fleš, ki ga znaš ujeti in ceniti iz leta v leto bolj. Vprašanje je le, če se bo igra nadaljevala z druge strani.

Če bo punca vračala žogico?

Ja, to. Trikrat, štirikrat, tudi petkrat jo podaš in kaj naj, če ne prileti nazaj. Vsekakor je to pozitivna igra, ki jo rad igram.

Kolikokrat si bil zaljubljen? Mislim v pesniškem pomenu?

Dvakrat. Dvakrat je bila v zraku tista magija, ko v popolnosti začutiš žensko. Magija, ki bi celo utegnila trajati.

Pa ni?

Ni. Žal. Pogosto čutim žensko zapeljevanje, ampak ne tako intenzivno kot v teh dveh primerih.

Morda punce čakajo, da ti prevzameš pobudo?

Ženske, ki živijo v tem okolju, imajo vnaprej izdelano predstavo o meni. Aha, Jan Plestenjak, ta je to pa to. Bodisi simpatičen bodisi zoprn bodisi nekaj tretjega. Teh predsodkov je milijon in na njih temeljita dve značilni ženski reakciji: ali te poskušajo osvojiti, ker si Jan Plestenjak, ali pa se ti iz istega razloga izogibajo, češ jaz že ne bom taka koza, da bi padla na Jana Plestenjaka. V bistvu pa sem čisto normalen moški, ki čisto normalno funkcionira. Tudi kar se zapeljevanja tiče.

Ne glede na malo boljši avto.

Ha ha, naokoli se vozi dosti boljših avtov.

Vendar jih ne vozijo taki moški.

Če ne znaš biti moški, ti pri puncah še tako dober avto ne bo pomagal. Nekaj povsem drugega je, če si ta dodatni užitek privošči tudi drugače realiziran človek. Sploh pa mi je pri ženskah najbolj všeč, če ne vejo, kakšen avto je to, koliko konjev ima in koliko potegne. Ali pa če vsaj dobro odigrajo, da ne vejo.

Vsekakor bi bilo težje odigrati to, da ne vejo, da si že nekaj časa glavni na lestvici Slovencev, ki bi jih Slovenke najraje spravile v posteljo.

To je lep kompliment in če bi rekel, da mi je vseeno, bi se debelo zlagal. Verjetno je k priznanju pripomoglo tudi moje prepričanje, da kar se spolne privlačnosti tiče, ne verjamem v enakopravnost spolov. Ženska lahko funkcionira samo na ženski način, moški pa na moškega. Mogoče dandanes tako mišljenje izpade konservativno, ampak samo zato se mu še zdaleč ne mislim odreči.

Kako ločiš, da te punca zapeljuje iz ljubezni, ne pa zato, ker si Jan Plestenjak?

S tem se nočem obremenjevati. Če se punca zaljubi v Jana, ki ga pozna z odra, tudi prav. To sem še zmeraj jaz. To ni poza, narejena podoba. Na odru nisem nič drugačen kot v gostilni s prijatelji. Stvari, ki so del mene, ne ločujem.

Kdo skrbi za tvoj imidž?

Nihče, ker tu ni imidža. To sem jaz. Nimam stilistov, ker me stilisti ne zanimajo. Stilist mi je lahko samo toliko v pomoč, da mi ni treba brskati po trgovinah in izbirati robe. Če grem zvečer na pijačo, nisem nič drugače oblečen kot na odru. Podobno je z mojo glasbo. Zakaj bi moral za vsako ceno delati nekaj čez? Kaj sploh pomeni to, nekaj čez? Denimo, rad imam dobro uležan, ravno prav zapečen biftek. A naj dam zdaj čokolado čez? Ne bom dal čokolade. In tak biftek bom jedel dvajset let in več. In užival pri vsakem grižljaju. Zakaj bi potemtakem moral na silo dajati nekaj čez? Ni šans.

Konkurenca trdi, da si vrhunski kitarist, ki bi se moral bolj posvečati inštrumentu in manj petju.

To trdijo tisti, ki me še nikoli niso slišali igrati kitare. Ki jo, mimogrede, igram že od petega leta. Kitaro igram dobro, ne vrhunsko. Poskušam biti preprost, a kvaliteten, tako pri igranju kitare kot pri tekstih in aranžmajih. Svoja prva albuma tudi sam nerad poslušam, ampak to so pač začetki, iskanja osemnajstletnega mulca. Na albumih bi bilo manj napak, če bi bil produkt založbe ali produkcijske hiše. A hvalabogu nisem in zato lahko vedno realiziram svoje lastne ideje. Tako kot redno izpopolnjujem igranje kitare, izpopolnjujem tudi petje. Kar v tujini, v Italiji, Belgiji, Rusiji, opazijo brez zadržkov. Dobivam nagrade za interpreta. V Budvi so mi stoje ploskali, a naš osrednji časnik je to tolmačil, kot da so me izžvižgali. Razprodal sem Filharmonijo, kar je isti časnik razumel kot komercialno oskrunjanje hrama umetnosti.

Da ne govorimo o naših raperskih pionirčkih, ki so se iz anonimnosti prebili tudi s pomočjo tvojega imena.

Ah, to. Po naravi sem emotivec, zato ne bom trdil, da me ne prizadene, če kdo kaj grdega napiše o meni. Izkušnja mi je kljub vsemu koristila, ker so se v drugače inertni masi našega šovbiza izkristalizirali ksihti, ki se drugače ne upajo izpostavljati in pogumno pljuvajo za hrbtom. Do incidenta in fizičnega obračunavanja na Bledu ni prišlo zato, ker bi bil užaljen zaradi komada Plestenjak, marveč zato, ker so nadlegovali mojo punco, Martino Kajfež, s katero sva takrat hodila. Vedno reagiram zelo impulzivno, če kdo na nesramen način nadleguje žensko v moji družbi. Ne briga me, če mislijo, da so take reakcije primitivne.

Če se ne motim, so vaju z Martino tabloidi razglašali za sanjski par.

No, v glavnem so natolcevali, da gre za nekakšno medijsko zaroko, in zato sem napisal song z naslovom Lažejo. Prav pritisk medijev je veliko prispeval, da je šel "sanjski par" narazen. Ni pa to bil glavni razlog. Šele potem so me začeli zasledovati. Da bi spoznali žensko, zaradi katere sem pustil Martino. Ni bilo ženske. Z Martino sva pač obrnila zadnjo stran najine zgodbe.

Po Ljubljani kroži urbana legenda, ki pravi, da si ljubezenske energije izmenjal že z najmanj stotimi puncami.

Ne štejem, štetje se mi upira. Kakor hitro bi začel preštevati, bi ženske, ta čudovita bitja, spremenil v številke in jih žalil. Ponosen sem, da grem lahko na kavo z vsako bivšo žensko, ne da bi se pri tem grdo gledala.

Na kaj si pri nežnem spolu najbolj pozoren?

Na jezik telesa, ki je uvod v nadaljnje spoznavanje.

V kakšnih odnosih si z glasbenimi kritiki?

Nimam odnosov z glasbenimi kritiki. Ne poznam jih. Ne potrebujem jih. Nisem del intelektualistične alter scene, ki pada na kritike. Verjetno sem prebral premalo knjig, da bi se z njimi družil. Raje se pogovarjam z ribiči in kmeti v Strunjanu.

PATH="tednik/200218/clanek/sexanketa">