Od Ruglja do olimpijade

Štiri leta so že minila od zadnjih gejevskih "olimpijskih" iger v Amsterdamu, ko se je nenavadna športna karavana prvič preselila iz Severne Amerike na kakšno drugo celino in privabila 250.000 takšnih ali drugačnih udeležencev. Konec letošnjega oktobra pa bo mavrična odprava prvič potovala na južno poloblo, saj bodo šeste Gay Games v avstralskem Sydneyju. Že pred štirimi leti smo baje Slovenci imeli prijavljene športnike, a se na štadionu niso prikazali. Na otvoritveni slovesnosti je našo državico zastopala le tabla z napisom Slovenija, za katero ni korakal nihče. Letos pa se bo mala srednjeevropska družba predstavila svetovni gejevski populaciji v polnem sijaju, saj jo bosta zastopala kar dva "maratonca". To je pravi čas, da si podrobneje ogledamo kratko zgodovino prireditve.

Šele leta 1982 je zdravnik Tom Waddell - udeleženec olimpijskih iger v Ciudadu de Mexicu leta 1968 - pripravil teren za prvo olimpijado, namenjeno istospolno usmerjenim. Njegov namen je bil predvsem razbijati zakoreninjene stereotipe o homoseksualcih in lezbijkah, hkrati pa je želel pripraviti tekmovanje, kjer ne bo najpomembnejša zmaga ali nacionalnost, temveč le sodelovanje. Vsi udeleženci tako domov odnesejo medalje za sodelovanje. Seveda že takoj na začetku ni šlo brez zapletov. Tri tedne pred slovesnim odprtjem, na katerem je potem nastopila tudi Tina Turner, se je oglasil Ameriški olimpijski komite in izrecno prepovedal uporabo naziva "olimpijske" igre. Dasiravno v ZDA poznajo tudi specialne olimpijske igre, policijske olimpijske igre, nudistične olimpijske igre in celo pasje olimpijske igre, se najvišja športna institucija "najbolj demokratične države" na svetu ni strinjala, da bi mednje uvrstili športno prireditev pedrov in lezbijk. Zato se še danes prireditev za istospolno usmerjene imenuje preprosto Gay Games, igre pa so poleg druženja namenjene predvsem javnemu izražanju zaskrbljenosti zaradi diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. Spremljevalna dejavnost so vsakič številne konference, kjer se razpravljavci ukvarjajo s političnimi in socialnimi vprašanji.

Rekreativna zastopnika

Pri nas že dve leti deluje športno-rekreativna skupina istospolno usmerjenih Out In Slovenija, ki za okoli sedemdeset svojih neuradnih članov pripravlja različne dejavnosti: planinske izlete, tek, odbojko, kolesarjenje, smučanje ... Med drugim se udeležujejo Pohoda okoli (okupirane) Ljubljane in Mednarodnega maratona treh src v Radencih. Ker združujejo aktiviste in športnike, so se odločili, da bodo letos poslali svoje predstavnike v Avstralijo. Dlje so pozivali slovenske amaterske športnike, vendar se ti zaradi oddaljenosti in s tem povezanih stroškov niso množično odzvali. Vseeno sta se za pot odločila študent novinarstva Mitja Blažič in računalničar Viki Kern. Mitjevo ime se zadnje čase dosti pojavlja v javnosti, ko gre za diskriminacijo gejev in lezbijk. "Ena izmed pomembnih dejavnosti v mojem življenju je, da sem aktivist." Zelo dejaven je predvsem v rekreacijski skupini, za katero je zvedel, ko je Out In Slovenija postavila spletno stran na internet. Ravno ob istem času sta se intimneje spoznala z zdajšnjim življenjskim partnerjem Vikijem in se udeležila enega izmed prvih pohodov skupine, "kjer je bilo super. Šlo je za prijetno srečanje sedmih ljudi, starih od petnajst do petdeset let." Idejni vodja Out In Slovenija Bogdan je zamisel za skupino dobil od ameriških prijateljev, vendar zdaj ravno "maratonca" spadata med najdejavnejše člane. "Out In Slovenija deluje tako, da se vpišeš na mailing listo, kadar se ti kam gre oziroma kadar hočeš pripraviti kakšno aktivnost. Pri nas ni glavnih, midva sva le bolj aktivna." Skupina je organizirana kot neformalno združenje, čeprav se že pojavljajo konkretne težnje, da bi jo v bližnji prihodnosti registrirali kot društvo DIH, Društvo za integracijo homoseksualnosti.

Viki se je nad igrami navdušil pred štirimi leti v Amsterdamu, ko je polnil tribune za gledalce. "Na otvoritveno slovesnost sem šel kot turist in mi je bilo tako noro všeč. Scena je bila podobna kot na pravih olimpijskih igrah, saj so udeleženci prihajali iz številnih držav. Že takrat sem se odločil, da želim biti čez štiri leta eden izmed nastopajočih." Ker se mu je dogajanje tako zelo vtisnilo v spomin, je nagovarjal znance in prijatelje, naj se organizirajo. Na plodna tla je naletel šele pri partnerju Mitji, ki se je že prej ukvarjal s tekom. Za to disciplino ga je navdušil psihiater dr. Janez Rugelj. Življenjska parodija je torej za idejnega očeta prve slovenske gejevske odprave na "olimpijske" igre določila ravno gorečega borca proti vsakršnim homoseksualnim odnosom. Mitja je že pred leti poiskal pomoč zaradi osebnostne stiske ravno pri zloglasnem psihiatru "in eden izmed terapevtskih prijemov je tudi tek. On me je navdušil za tek in od takrat redno tečem." Čeprav je Rugelj v javnosti zatrjeval, da ne bi k sebi sprejel nobenega homoseksualca, ki se ne bi prišel zdravit zaradi homoseksualnosti, in čeprav se Mitja ni prišel zdravit zaradi spolne usmerjenosti, ga je vseeno sprejel v svojo skupino za leto dni. Eden izmed terapevtskih prijemov je bila hoja v hribe. Ker je pri psihiatru zaželeno planinarjenje s partnerjem in ker je Mitja ravno takrat spoznal Vikija, sta skupaj začela občudovati svež gorski zrak. Idilo pa je Rugelj prekinil, saj ni želel, da bi propagirala homoseksualna nagnjenja pred drugimi v skupini. "Meni se je to zdela diskriminacija, saj morajo partnerji drugih članov biti zraven, zato sem izstopil." Pozneje se je v okviru aktivistične dejavnosti nekajkrat odzval na pisanje svojega psihologa, najglasneje na pisanje v reviji Sodobnost in časniku Večer. "Rugelj se mi zdi dober terapevt, o homoseksualnosti pa nima pojma. Jaz sem pač takrat potreboval pomoč močne avtoritete, zato sem šel k njemu "

Od takrat se Mitja in Viki skupaj razgibavata, tudi v rekreacijski skupini. K temu Viki dodaja: "Mitja je tekel že prej, pozneje je navdušil še mene. Sedaj tečeva skupaj. Med drugim sva tekla že polmaraton v Radencih." To bo tudi njuna paradna disciplina na bližajočih se posebnih igrah. Na olimpijski polovični maraton se pripravljata s tekom trikrat na teden. Sproti tudi povečujeta razdaljo. "Dva tedna sva tekla šest kilometrov, dva osem, nato bova podaljšala razdaljo na deset ..." Njuna stalna proga se vije po Poti spominov in tovarištva ali okoli koseškega bajerja. Udeležujeta se tudi večernih tekov, ki jih nekajkrat na teden pripravlja Out In Slovenija.

Zabava, šport in politika

Prek te rekreativne združbe sta že pred nekaj meseci začela pozivati vse istospolno usmerjene rekreativce, naj se jima pridružijo in se udeležijo iger. Na žalost, sta ugotovila, v Sloveniji še ne premoremo dovolj športnikov - ki bi imeli radi isti spol -, da bi sestavili kakšno močno hokejsko moštvo. Sta pa po nekaj mesecih iskanja mecenov vsaj polmaratonca skorajda že prišla do zneska, ki jima bo zadostoval za potovanje. Vsega skupaj sta morala napraskati okoli milijon slovenskih tolarjev. In glede na velike izdatke se sploh ne čudita, da bosta tokrat edina slovenska predstavnika. Da lahko zastopata podalpsko deželo, so zaslužni predvsem člani in članice Out In Slovenija z lastnimi prispevki, nekaj so primaknila podjetja, kot sta Alpinum in Turistično podjetje Bohinj, tudi ŠOU je pristavil denar, saj sodeluje z IGLYO, seveda pa so jima popotnico dali tudi v Društvu hedonistov Libero - Klub Gymnasivm. Znesek še ni popoln, še vedno jima nekaj denarcev primanjkuje, vendar je to posledica tega, da nameravata ostati v deželi kengurujev še kakšen mesec po prireditvi in se iti navadna turista. "Sama sva si priskrbela prenočišče v Avstraliji, zato ne bova živela v olimpijski vasi. Vse, kar uradno ponujajo organizatorji na internetnih straneh, je za naju predrago. Tudi hoteli in druge storitve se bodo med igrami drastično podražili."

Na gejevske igre, ki bodo od 2. do 9. novembra, sta se prijavila pred šestimi meseci. S svojima telesoma bosta prispevala k večji masi, ki naj bi jo že tako sestavljalo okoli 14.000 športnikov in vsaj še nekajkrat toliko podpornikov. Med seboj se bodo športniki pomerili v klasičnih olimpijskih disciplinah, kot so košarka, kolesarjenje, badminton, tenis, nogomet, umetnostno drsanje, rokoborba in podobno, hkrati pa bo na sporedu tudi kakšna zunajserijska kategorija, kot je standardni ples istospolnih parov. Največja prednost iger je, da ni omejitev glede na športne dosežke, zato se med tekmovalce lahko uvrsti čisto vsak. Pred štirimi leti v Amsterdamu je tako menda najbolj zažgala francoska moška košarkarska ekipa v kratkih krilcih. To še bolj dokazuje, da bistvo iger ni rivalstvo. Pred štirimi leti se je prav tako zelo izkazala mednarodna drsalna zveza, ki je umetnostnim drsalcem zagrozila, da bo iz svojih vrst izključila vse, ki bodo tekmovali v parih, sestavljenih iz oseb istega spola.

Gay Games pa ne pomenijo le druženja do jutranjih ur v pretesnih in prepotenih diskotekah, niti niso le športni dogodek ali spremljevalni spektakel. Hkrati poteka tudi pester kulturno-umetniški festival. Glavna vzporedna dejavnost je močna politična aktivnost. Na konferenci o človekovih pravicah, ki jo pripravlja Amnesty International, bo Mitja predstavil delovanje mednarodne organizacije istospolno usmerjenih mladih iz Vzhodne Evrope IGLYO, ki je imela zasedanje na začetku letošnjega leta v Ljubljani, kjer je tudi njen sedež. "Prav veliko pozitivnega o pravicah istospolno usmerjenih v Vzhodni Evropi seveda ne bom imel povedati, saj so geji, lezbijke, biseksualci in transseksualci v teh državah še vedno močno diskriminirani, v družinski, delovni in davčni zakonodaji, pa tudi, kar zadeva socialne pravice, dedovanje, šolstvo ..."

Predvsem bosta polmaratonca odšla v Sydney sklepat nova poznanstva, vzpostavit stike z enakomislečimi skupinami in kasneje bosta prenesla čim več pozitivnih izkušenj nazaj v slovenski prostor. Pripravila bosta predstavitev dogajanja drugim skupinam in jim predočila končno refleksijo o mastodontnem svetovnem srečanju gejev in lezbijk. Morebiti bosta spodbudila številčnejšo odpravo v Montreal leta 2006, ko bodo na sporedu sedme "pedrske olimpijske igre".