16. 10. 2002 | Mladina 41 | Družba
Tudi mobilni telefon je orožje
Varnostni strokovnjaki resno razmišljajo o mobilnem telefonu kot potencialnem terorističnem pripomočku
Bombe, pištole in najrazličnejši noži še vedno veljajo za najtipičnejše pripomočke ugrabiteljev letal. Po terorističnih napadih lanskega 11. septembra tako rekoč ni svetovnega letališča, ki ne bi poostrilo preverjanja potnikov in prtljage. Še posebej je to vidno in občutno v ZDA, kjer je slišati precej bizarne zgodbe, kako so recimo varnostniki na letališčih odpirali škatle z lutkami vojakov a la G. I. Joe in jim jemali njihovo le nekajcentimetrsko orožje. Dobili naj bi bili ukaz, da je treba odvzeti vse orožje, tudi če gre le za igrače. Toda varnostni strokovnjaki opozarjajo, da niso zgolj klasični teroristični pripomočki tisti, ki ogrožajo varnost na letalu. Vedno več pozornosti je namenjene elektronskim napravam, še posebej mobilnim telefonom, katerih uporaba je na letalu tako ali tako prepovedana. Tako vsaj vedno zaukažejo stevardese, čeprav nihče ne preverja, ali so potniki res izpolnili njihovo zapoved. Mobilne elektronske naprave so lahko tudi posebej prirejene, tega pa navadna letalska kontrola skoraj ne more odkriti. Po pisanju newyorškega lokalnega dnevnika Newsday naj bi imela NASA posebno bazo prijav motenj zaradi uporabe mobilnih telefonov ali drugih prenosnih naprav, ki jih opazijo piloti. Še posebej naj bi bili pozorni na dva resna incidenta, ki naj bi jih bila zakrivila sicer nenamerna uporaba mobilnega telefona. Ob nesreči švicarskega Crossaira januarja 2000 je letalo zašlo v težave kmalu po vzletu. Pri zasilnem pristanku je umrlo deset ljudi. Preiskovalci so sprva omenjali, da je za nesrečo najbrž kriva uporaba mobilnega telefona, končno poročilo pa je ugotovilo, da je bil za nesrečo verjetno kriv pilot. Drug omembe vreden incident je Adriin polet iz Ljubljane v Sarajevo januarja lani, ko se je sprožil požarni alarm, zaradi česar se je letalo vrnilo v Ljubljano. Kasneje so ugotovili, da je nekdo spravil vključen mobilni telefon v prtljago, klic pa je sprožil lažni alarm. V Adrii so nenavadni lažni alarm pojasnili takole: "Detektorji požara na letalih CRJ so občutljivejši za tovrstne motnje kot na primer detektorji na Airbusu. Drug element, ki je pripomogel k sprožitvi alarma, je bilo to, da je prtljažna služba na letališču naložila kovček v neposredno bližino detektorja. In tretji element - v kovčku je bil vključen mobilni telefon. Če bi bil kovček s telefonom naložen tako, da bi bil od detektorja oddaljen dober meter, požarnega alarma ne bi bilo."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 10. 2002 | Mladina 41 | Družba
Bombe, pištole in najrazličnejši noži še vedno veljajo za najtipičnejše pripomočke ugrabiteljev letal. Po terorističnih napadih lanskega 11. septembra tako rekoč ni svetovnega letališča, ki ne bi poostrilo preverjanja potnikov in prtljage. Še posebej je to vidno in občutno v ZDA, kjer je slišati precej bizarne zgodbe, kako so recimo varnostniki na letališčih odpirali škatle z lutkami vojakov a la G. I. Joe in jim jemali njihovo le nekajcentimetrsko orožje. Dobili naj bi bili ukaz, da je treba odvzeti vse orožje, tudi če gre le za igrače. Toda varnostni strokovnjaki opozarjajo, da niso zgolj klasični teroristični pripomočki tisti, ki ogrožajo varnost na letalu. Vedno več pozornosti je namenjene elektronskim napravam, še posebej mobilnim telefonom, katerih uporaba je na letalu tako ali tako prepovedana. Tako vsaj vedno zaukažejo stevardese, čeprav nihče ne preverja, ali so potniki res izpolnili njihovo zapoved. Mobilne elektronske naprave so lahko tudi posebej prirejene, tega pa navadna letalska kontrola skoraj ne more odkriti. Po pisanju newyorškega lokalnega dnevnika Newsday naj bi imela NASA posebno bazo prijav motenj zaradi uporabe mobilnih telefonov ali drugih prenosnih naprav, ki jih opazijo piloti. Še posebej naj bi bili pozorni na dva resna incidenta, ki naj bi jih bila zakrivila sicer nenamerna uporaba mobilnega telefona. Ob nesreči švicarskega Crossaira januarja 2000 je letalo zašlo v težave kmalu po vzletu. Pri zasilnem pristanku je umrlo deset ljudi. Preiskovalci so sprva omenjali, da je za nesrečo najbrž kriva uporaba mobilnega telefona, končno poročilo pa je ugotovilo, da je bil za nesrečo verjetno kriv pilot. Drug omembe vreden incident je Adriin polet iz Ljubljane v Sarajevo januarja lani, ko se je sprožil požarni alarm, zaradi česar se je letalo vrnilo v Ljubljano. Kasneje so ugotovili, da je nekdo spravil vključen mobilni telefon v prtljago, klic pa je sprožil lažni alarm. V Adrii so nenavadni lažni alarm pojasnili takole: "Detektorji požara na letalih CRJ so občutljivejši za tovrstne motnje kot na primer detektorji na Airbusu. Drug element, ki je pripomogel k sprožitvi alarma, je bilo to, da je prtljažna služba na letališču naložila kovček v neposredno bližino detektorja. In tretji element - v kovčku je bil vključen mobilni telefon. Če bi bil kovček s telefonom naložen tako, da bi bil od detektorja oddaljen dober meter, požarnega alarma ne bi bilo."
Motnje, ki jih povzročajo mobilne naprave, se kažejo kot fluktuacija indikacije na inštrumentih, napačna indikacija smeri, izguba navigacijskega signala, izguba prikaza na elektronskih zaslonih, motnje delovanja avtopilota ... Nekatere letalske naprave so konstruirane tako, da sprejemajo radijske signale in se potem ustrezno odzovejo. Sprejetje napačnega signala povzroči napačen odziv sistema. Na delovanje nekaterih naprav vpliva že šibko elektromagnetno polje, predvsem so na udaru navigacijske naprave. Med prenosnimi napravami, neprijaznimi do letal, so predvsem tiste, ki sevajo elektromagnetna polja, kot so seveda mobilni telefoni, igrače na daljinsko upravljanje, CB-postaje ... Med za uporabo na letalih "varne" elektronske naprave pa sodijo prenosne videoigre in prenosni računalniki. Britanska uprava za civilno letenje je leta 2000 izdala poročilo, v katerem je opozorila, da uporaba mobilnih telefonov v potniški kabini lahko povzroči motnje, za katere je še posebej občutljiva oprema letal, izdelanih pred letom 1989. Veliko teh letal je še vedno vsak dan v zraku.
Varnostni strokovnjaki tudi opozarjajo, da se da navaden mobilni telefon spremeniti v veliko nevarnejše orožje zgolj z nekoliko predelave, ki jo je na prvi pogled skorajda nemogoče opaziti. Mobilni telefon bi lahko predelali v nevarno elektromagnetno orožje, s katerim bi lahko pošiljali lažne signale v zunanje navigacijske antene. Inštrumenti bi tedaj kazali lažno višino ali položaj letala. Dvom o tem zbudi podatek, da je za pošiljanje takšnih signalov potreben precej močnejši vir električne energije, kot je mobilni telefon. Druga možnost "mobilnega" napada naj bi bila neposredno na kontrolni sistem letala. Z lažnimi signali bi morebiti lahko dosegli premikanje repa ali zakrilc letala. Pri vsem naštetem pa gre bolj ali manj za ugibanja o možni nevarnosti, poleg tega bi morali teroristi podrobno poznati letalske napeljave. A vojaška industrija je že razvila orožja, ki s širokopasovnimi radijskimi signali onemogočajo elektronske naprave v radiju 15 metrov. Špekulacij je veliko. Ena izmed njih je povezana z letom številka 93, letalom, ki je 11. septembra treščilo na tla, potem ko so se ugrabiteljem uprli potniki. Številni so po mobilnih telefonih svojim bližnjim sporočali, kaj se dogaja na letalu. Zakaj je letalo v resnici treščilo na polje v Pensilvaniji, pa je še vedno skrivnost.
