E-glavobol

"Increase Cell Phone Reception 200 %, New Scent Attracts Men or Women FAST, Attention Home Owners - mortgage rates at 36 ..., Jumpstart your battery from inside your car," je le nekaj primerov odpadne pošte ali spam mailov, kot so jih poimenovali po angleški različici nekoč priljubljenega mesnega narezka "doručak". Takšna elektronska sporočila vsak dan do vrha napolnijo tako rekoč vsak elektronski poštni predal na planetu. Računalniki so lahko še tako opremljeni s tako imenovanimi antispamovskimi filtri, a tudi ti odvečne elektronske pošte ne morejo povsem zadržati. Izdelovalci filtrov ugotavljajo, da je v prvih devetih mesecih letošnjega leta količina takšnih sporočil narasla za več kot 80 odstotkov v primerjavi s koncem lanskega leta. Po mnenju nekaterih bi bila lahko odpadna pošta celo odločilnejši razlog za to, da bo zanimanje za elektronska sporočila povsem upadlo, kot virusi, nalezljivi z elektronsko pošto.

Filtri deloma preprečujejo dostop spam mailom, toda lahko se zgodi, da se med zavrženo pošto najdejo tudi za naročnika pomembna sporočila. Poleg zoprnega neprestanega radiranja takšnih sporočil je največja nadloga, da gre pri večini za nategovanje, od finančnih vložkov do čudežnih zdravil in pomad, ki recimo v trenutku ozdravijo impotenco ali sive lase obarvajo vranje črno. Pri milijonih poslanih sporočil so možnosti, da kdo nasede, povsem verjetne. Največje težave imajo uporabniki in lastniki brezplačnih servisov za elektronsko pošto. Eden najbolj množičnih takšnih servisov, Microsoftov Hotmail, vsak dan prejme kar 1,3 milijarde elektronskih sporočil. Uporabniki imajo omejeno količino prostora za pošto, to pomeni, da se nabiralnik lahko povsem napolni že v enem dnevu. Ena od rešitev, za katere se je odločil Hotmail, je, da se lastnik vnaprej odloči, katero pošto in s katerih naslovov želi prejemati. Druga stvar je namestitev filtra. Hotmail se je recimo odločil za Brightmailovo rešitev. Ta temelji na 200 milijonih e-naslovov, ki rabijo kot past za pošiljatelje spam mailov. Ko ugotovijo, da gre za odpadno pošto, se naslov pošiljatelja takoj uvrsti na seznam prepovedanih. Hotmail, Yahoo in podobni so lahke tarče, predvsem ker se njihovi elektronski naslovi končujejo z @yahoo.com, @hotmail.com ... Naslednja tarča spamerjev že postajajo mobilni telefoni. Reklamna SMS-sporočila so ponekod že prava nadloga.

Kako ukrepati? Ena od rešitev je zakonodaja. Toda odvetnike si lahko privoščijo le redki. V ZDA je okoli 20 držav sprejelo ukrepe proti nadležni pošti. Newyorški državni tožilec je na podlagi zakona o oglaševanju sprožil postopek proti marketinškemu podjetju, ki je reklamno elektronsko pošto agresivno trosilo po internetu. Zahteval je umik več kot 750.000 lastnikov e-naslovov z njihovega seznama e-naslovov, hkrati pa bi po oglasnem zakonu morali plačati 500 dolarjev kazni za vsako plačilo. Denarne kazni zaradi spama v ZDA niso več redkost. Spamerjem se je odločila stopiti na prste tudi EU. Evropski poslanci so dali zeleno luč predlogu Evropske komisije, zakonodaja pa naj bi začela veljati prihodnje leto jeseni. Evropska komisija je v svojem poročilu izračunala, da spam maili potrošnike globalno stanejo kar 8,8 milijarde dolarjev; gre za stroške zaradi daljšega priklopa na internet. Slovenija namerava spamerjem na prste stopiti glede na direktivo EU z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu potrošnikov, ki je prav zdaj v drugem branju v državnem zboru. "Direktiva 2000/31 o elektronskem trgovanju ureja med drugim tudi problematiko pošiljanja nezaželenih komercialnih sporočil (spama), pri čemer prepušča državam možnost izbire med režimom opt out (nezahtevano pošiljanje dovoljeno, vendar vselej le z izrecno možnostjo odpovedi potrošnika v vsakem trenutku oziroma v vsakem sporočilu) in opt in (nezahtevano pošiljanje prepovedano brez izrecne želje potrošnika)," nam je slovensko prihodnost v zvezi s spam maili razložil Klemen Tičar z ministrstva za informacijsko družbo. Evropski poslanci so pri sprejemanju tega dela zakona bili boj med možnostma. Zeleni in liberalci so bili za opt out, drugi bolj za opt in. V predlogu novega potrošniškega zakona Slovenija predvideva režim opt in, kar je tudi zapisano v končnem priporočilu Evropske komisije. Možnost režima opt out pa naj bi bila možnost za primere, ko bi posamezna država menila, da bi tak sistem pospešil elektronsko poslovanje oziroma trgovanje v njej. Za možnost opt in so se za zdaj odločile še Avstrija, Danska, Finska, Nemčija, Grčija in Italija. Glavna težava pa kot vedno ni zakonodaja, temveč izvajanje zakonov. Po raziskavah internetnega raziskovalca Jupiter Medie bi bilo takšnih sporočil pri sedanji rasti do leta 2006 že 206 milijard ali 1400 na človeka na leto. Vsako takšno sporočilo pa naj bi zmanjšalo produktivnost za dolar.