Zdravilo z domačega vrta

Pred letom so se prvič sestali predstavniki nekaterih najrazvitejših evropskih držav ter Kanade in postavili temelje za resno obravnavo konoplje kot blagodejnega naravnega zdravila za več bolezni. Februarja letos pa je na pobudo ministrov za zdravstvo Belgije, Francije, Nemčije, Nizozemske in Švice potekala mednarodna zdravstvena konferenca o kanabisu; iz držav kandidatk za vstop v EU je bil navzoč edinole naš predstavnik. Sprejetih je bilo več priporočil. Dogovorili so se na primer za sodelovanje v epidemiologiji. Strinjali so se, "da potrebujemo boljše razumevanje učinkov kanabisa v telesu, še posebej pa odgovor na vprašanje, zakaj človeški organizem po naravni poti proizvaja nekatere substance, podobne kanabisu". Težave v organizmu naj bi se pojavile, ko se preveč poveča naravna potreba po substancah, ki jih telo sicer proizvaja samo. Prav tako so se posvetili tezi o konoplji kot vstopni drogi, ki spodbudi k uporabi trših mamil. Sama po sebi to ni, zato se posvečajo pojasnjevanju tega pojava, tako kot škodljivosti kombiniranja kanabisa z drugimi drogami. Potrebne so raziskave za ugotavljanje praga škodljivosti pri posamezniku. Četrto napotilo se nanaša na udeležence v prometu; menili so, da potrebujemo več raziskav za ugotavljanje količine zaužitega kanabisa, pri kateri je obnašanje voznika v prometu še sprejemljivo. Seveda je poprej treba najti verodostojne tehnike za takojšnje ugotavljanje stanja. Priporočila se nanašajo na preventivo, namenjeno preprečevanju zlorabe, in odnos med politiko in uporabo kanabisa, eno izmed priporočil pa je namenjeno medicinski uporabi. Podobno tematiko so si za predmet obravnave izbrali člani Mednarodnega združenja za medicinsko uporabo konoplje (IACM).

“Čeprav so sedanje politične razmere ugodnejše za sodobne alternativne ukrepe na področju prepovedanih drog, bo uvajanje medicinske uporabe konoplje dokaj težko delo, saj je industrijska konoplja na nekaterih območjih v Sloveniji tradicionalno prisotna, z medicinsko uporabo konoplje pa se do danes ni ukvarjal tako rekoč še nihče,” v poročilu Politika glede drog in uvajanje medicinske konoplje piše Matej Košir, višji svetovalec na Uradu za droge. V Sloveniji bo najprej treba spremeniti razvrstitev kanabisa, saj je ta po zakonu o proizvodnji in prometu z mamili (sprejetem leta 1999!) uvrščen med trda mamila v skupino I. Vsi zdravilni učinki pa zanikajo uvrstitev trave med rastline in substance, ki so - po črki zakona - “zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči zloraba, in se ne uporabljajo v medicini”. Posledica uvrstitve v skupino I je tudi, da se proizvodnja, promet in posest lahko opravljajo le v “znanstvenoraziskovalne in učne namene” . To pomeni, da so za potrjevanje blagodejnih učinkov odškrnjena vrata laboratorijev, za konkretnejšo širšo rabo v medicini pa bodo potrebne še zakonske spremembe oziroma dopolnitve.

Že pred več tisoč leti so zdravilo uporabljali za različne tegobe, od menstrualnih težav in revmatičnih obolenj do malarije, glavobola in pomanjkanja teka, danes pa se poudarjajo predvsem pozitivni učinki, ki jih čutijo bolniki, oboleli za rakom ali aidsom. Seznam bolezni, za katere zdravniki danes priporočijo tudi kanabis, je vedno daljši. Marihuana deluje kot analgetik, pomagala naj bi trpečim zaradi živčnih bolečin in krčev zaradi poškodb hrbtenjače. Ena izmed najpogosteje omenjanih bolezni je multipla skleroza. Veliko bolnikov ugotavlja, da kajenje kanabisa blaži tresenje in izgubo koordinacije. Še boljše učinke zaznavajo epileptični bolniki. Nekateri z epilepsijo grand mal poročajo celo o popolni odpravi napadov. Kajenje se lahko uporablja za zniževanje krvnega tlaka, lahko pa pospeši srčni utrip. Nedvomno je dober spodbujevalec teka, torej omili posledice motenj v prehranjevanju. Znani so tudi analgetični učinki, ki lajšajo hude migrenske glavobole; to je uporabno pri pacientih, kjer klasične terapije ne pomagajo. Marsikatera ženska zagovarja kajenje za lajšanje mesečnih tegob, saj naj bi se - po izkušnjah sogovornic - krči zaradi kanabisa umirili. Vdihavanje dima, obogatenega s THC, naj bi povzročalo razširitev bronhijev za kakšno uro. Ker kajenje tobaka ali kanabisa ni ravno spodbujajoče za astmatike, trava pa zmanjšuje zatekanje zračnih prehodov prav tako kot redno uživanje zdravil, pri teh bolnikih priporočajo uparjanje. Pri glavkomu bolnik trpi zaradi pritiska v zrklu. Pol ure po kajenju se pritisk menda zmanjša, s tem pa tudi škoda na mrežnici in očesnem živcu.

A tudi pri zdravstveni uporabi to ni zdravilo za vse tegobe, oziroma kar komu koristi, drugemu morda škoduje. Zakajanje nasploh odsvetujejo ljudem s psihičnimi motnjami, saj lahko učinek THC prekrije učinek zdravila in povzroči paranojo, pri nekaterih pa poglobi občutek depresije. Kot ugotavljajo, naj bi se možnosti uporabe kazale še pri možganskih poškodbah in kapeh, revmatoidnem artritisu, fibromialgiji, cerebralni paralizi, pri odpravljanju slabosti in bruhanja, ki sta posledica kemoterapije, pri Crohnovi bolezni in ulcerativnem kolitisu. Angleški zdravnik dr. John Zajicek pa prav zdaj opravlja preskus, ki zajema 600 pacientov z multiplo sklerozo.

V Sloveniji bo parlament, po evropskih usmeritvah sodeč, moral začeti razmišljati ne le o uporabi marihuane v zdravstvu, saj ta ni več daleč, ampak tudi o načinu oskrbe. Ker marihuana raste kot zelenjava ali sadje, bolnikom najbrž ne bi bilo težko zdravilo pridelati na domači gredici. Pri tem je svetel zgled Nizozemska, kjer je dovoljena vzgoja petih rastlin za lastne potrebe. Sicer se uradna stran bolj nagiba k ne tako liberalni opciji, pri kateri bi zdravilo doseglo le tiste, ki ga resnično potrebujejo in ki bi jim pomagalo.

povezava