Družina in droga

Omame so stalnica sodobne družbe. Ljudje so vdani veliko različnim odvisnostim. Zaradi manjše nevarnosti se marsikdo po tehtnem premisleku raje odloči za kajenje marihuane, saj se to po škodljivosti uvršča niže od nevarnosti inhaliranja nikotina.

Zvitke vlečejo nekateri tudi po tem, ko sami postanejo starši. Tu pa se spoprimejo s težavo neodobravanja okolice, ker ta ne prenese prepovedanega mamila v bližini otrok. Nenavaden obrat, po katerem okolica odobrava alkohol, ki od znotraj razjeda številne družine, nikakor pa ne dopusti lažje oblike zadetosti, ki ne spodbuja k nasilnosti in ki ne uničuje telesa tako izrazito.

Vsakodnevne zaplete, s katerimi se spoprijemajo starši, ljubitelji zelišč, so osvetlili starši iz štirih družin, ki bi jih lahko opisali kot tipične predstavnike različnih generacij. Težave, na katere takšni starši naletijo pri vzgoji, niso nič kaj drugačne od težav, ki jih ima povprečna slovenska družina, s to razliko, da morajo ti nenehno prikrivati svoje navade. Otroci kadilcev marihuane se ne ločijo od vrstnikov, pogosto so še bolj ustvarjalni. Mogoče ravno to, da že od malega poznajo marihuano, pripomore, da jih eksperimentiranje z drogami ne zanima toliko kot njihove vrstnike, za katere je, zaradi prepovedi, poseganje po nedovoljenih derivatih nekaj zelo privlačnega.

Džoint na balkonu

Par srednjih oziroma poznih tridesetih let ima sina, ki že obiskuje osnovno šolo. Oba sta dinamična, ustvarjalna in uspešna v svojih poklicih. Travo kadita že od zgodnjih najstniških let. To zanju ni sporno. Sporen bi bil lahko le način življenja: "Če se nekateri hašišarji samo valjajo in nič ne naredijo, to ni spodbudno. Če pa imam jaz to vpeto v življenje, je to tako, kot bi popila kozarček vinčka. Odločila sem se, da ne bom uživala kakšnih drugih hujših strupov, ampak imam to svojo meditacijo." Mama pravi, da je med nosečnostjo razvado pač morala omejiti, vseeno pa se ji ni popolnoma odpovedala. Trdi, da otrokova posteljica v trebuhu strupom v manjši količini preprečuje, da bi prodrli do naraščaja. Tudi molekuli THC-ja. Ta je po njenem prepričanju prevelika, da bi se vezala na katerokoli drugo v telesu. Do takšnega prepričanja je prišla po poizvedovanju pri različnih virih, saj uradna medicina in znanost večinoma le enostransko zavajata. "Ko sem bila noseča, sploh nisem kadila cigaret, džointov pa zelo malo. Nisem recimo kadila vsakega perja, ampak samo dobro gandžo. Pokadila sem le sem in tja kakšen dimček, nisem ful vlekla in nisem kadila na koncu, pri filtru; samo prvi krog in samo hudo domačico." Čeprav je po njenem trava še najmanj škodljiva, je do konca dojenja omejila zakajanje.

Prepovedana razvada na otroka ni negativno vplivala. "Mali je zdrav, bister, je zelo dejaven v šoli, dobiva nagrade, je odličnjak za matematiko, slovenščino, angleščino, je samostojen, računalniški tip, iznajdljiv, kreativen ..." Seveda sta bila mati in oče po njegovem rojstvu malce diskretnejša kot poprej. Nista kadila pred njim, temveč sta se umaknila na balkon. Preden sta se ukvarjala z njim, sta si umila zobe, da mu ne bi preveč smrdela, ipd. Vseeno pravita, da pred njim nič ne skrivata, saj nimata česa. "Ponavadi skrivajo v tistih družinah, kjer ne kadita oba starša, saj je sicer vse jasno in zmenjeno." Ker sta privrženca iskrenosti, mu ne bosta nič prikrivala, ko ga bo nekoč zanimalo. Za zdaj ga je zanimalo le, zakaj nenehno zvijata. "Bolj nenormalno bi bilo, če bi se obnašala, kot da je to nekaj prepovedanega, in bi skrivala. Otrok sploh ne opazi, da sva zadeta, saj delujeva čisto normalno, vse delava enako kot prej." Popolna odkritost je potrebna tudi zato, da ne bi v šoli razglašal, da njegovi starši zvijajo čudne smotke. Še vedno, čeprav ni več dojenček, ne kadita ravno pred njim, ampak v drugi sobi ali ko ga ni doma. Pogovor o tej temi pa bo prišel na vrsto spontano, ne vnaprej načrtovan.

Ne preprodajaj!

S takšnimi vprašanji se za zdaj še ne spoprijemata mlada starša, ki komajda vstopata v trideseta. Pred otrokovim rojstvom sta oba zelo veliko kadila. Mladi očka pravi, da že najmanj petnajst let. Otroka nista načrtovala. Zanj do drugega meseca nosečnosti sploh nista vedela. "Se je kar zgodil." Zato je noseča mamica malce pozno omejila uživanje konoplje. Hčerkica je kljub temu zdrava in živahna. Življenje se jima je po njenem rojstvu popolnoma obrnilo na glavo. Za začetek sta si morala zastekliti balkon, kjer lahko kakšnega prižgeta, ne da bi z dimom motila naraščaj, in kjer ju pozimi ne zebe. Najbolj izrazito spremembo pa je mladi očka doživel na poslovnem področju. Donosno preprodajo trave prijateljem, s katero se je mirno preživljal, sta zamenjala zgodnje vstajanje in vožnja v osemurni delavnik. "S prihodom otroka sem moral nehati dilati, saj bi lahko pristal v zaporu. Razlog ni toliko v tem, da bi bila gandža kaj slabega, ampak v pritisku družbe, ki tega ne sprejema." Vseeno sem in tja priskrbi kakšno desetko najožjemu krogu prijateljev. "To so že malo starejši, tisti v službah. V bistvu jim delam uslugo, ker nikogar drugega ne poznajo, saj se ne gibljejo v teh krogih."

Dasiravno sta bila prej strastna kadilca, sta sedaj navado zelo omejila, vendar to menda ni posledica zrelosti in odraslosti. Enostavno nimata več časa za celodnevno zakajanje pri toliko opravilih. Zato pa je hčerkica dober alibi pred zvedavimi sosedi. "Odkar imava tamalo, imava mir pred sosedami. Prej so mi težile in pogosto klicale policijo, ker smo se tu družili in se zabavali, zdaj pa so vse osladno prijazne." Za zdaj niti ne razmišljata, kako bosta pozneje predstavila hčerki to, da sta neke vrste kriminalca, ker kadita džointe. "To je isto, kot da bi kadil cigarete, in če temu ne posvečaš pretirane pozornosti, otrok niti ne opazi. Sploh pa je dobro, da imava zastekljen balkon, saj se je prej vohalo po vsem stanovanju."

Samo eden

Pred hčerko dvajsetih let ni mogel skrivati kadilskega nagnjenja niti petdesetletni Ljubljančan, ki je redneje začel uživati v mehki drogi dokaj pozno, šele pri tridesetih, ko se je začel zanimati za vrtičkarstvo. Z ženo nista več skupaj, dolgoletna partnerka pa se ne omamlja. "Prej sem veliko pil, vendar sem nehal, ker te alko preveč uniči. Zdaj mi pač zapaše prižgati džoint po službi." Čeprav hčerka ne živi več pri njem, pred njo ni mogel prikrivati, kako se sprošča. Sam sicer ni nikoli načel te teme, zanjo se je začela zanimati sama. V pogovoru ji je razložil, kaj sploh je trava. V prvi konkretni stik z marihuano pa je, kot večina najstnikov, prišla v gimnaziji. "Danes že skoraj vsi kadijo, razen politikov, ki niti ne inhalirajo." Kljub prepričanju je "stari roker" pred njo prvič prižgal in do konca pokadil smotko šele pred dobrim letom. "Ona namreč ne kadi, niti cigaret. Je pridna in študira. Nikoli ni imela pripomb, saj vsi njeni prijatelji in fantje iz šole kadijo in je to zanje nekaj čisto običajnega."

Vsi njegovi prijatelji vedo za razvado. Večina se jih ne zakaja, še tistih nekaj kadilcev cigaret pa je na stara leta začelo zdravo živeti. Tudi zato se je z leti naučil previdnosti in se ne izpostavlja kot uživalec marihuane. "Neumno je, da moraš to skrivati, ko piješ, kar je veliko hujše, pa ti ni treba skrbeti." Sam vzgoji svoj pridelek in ga pozneje tudi uniči. Niti po dvajsetih letih rednega omamljanja z mehkimi drogami ne čuti nikakršnih negativnih učinkov na telo. "Le grlo me peče, če pretiravam. Vendar naslednji dan ni posledic, tako kot po prepiti noči." Čeprav sam kadi, bi bil zelo proti, če bi izvedel, da se njegova hčerka ubada s sintetičnimi substancami.

Odrasli hipiji

Pred svojima študentoma nima nikakršnih zadržkov pripadnica flower power generacije, ki tudi zagovarja droge nasproti alkoholu. Z opojnimi derivati se je seznanila v hipijevski dekadi. "Ko sem gor rasla, leta 1968, je bilo znano, da je prva trava prišla v Ljubljano prek policije. Vsaj jaz nisem poznala starejše generacije, ki bi se s tem ukvarjala." Od takrat redno kadi, kot pravi sama, za sprostitev. Vzgoja v svobodnem duhu je pomenila, da nikoli ni nič prikrivala pred sinom in hčerko. "Meni se je zdelo naporno skrivati, sploh pa, zakaj bi morali starši karkoli skrivati pred otroki." Z možem sta ločena, prej sta se zakajala skupaj. Nikoli se ni eksplicitno ukvarjala s tem, ali otroka vesta za to ali ne. Prav tako jima je prepustila odločitev, ali želita iti po njenih stopinjah. Kljub skrajno liberalni vzgoji nobeden od njiju ne posega po prepovedanih substancah. Sin je v hipijevskem duhu tudi sam strpen in odprt, zato tolerira mamino razvado, hčerka pa uživanju konoplje ostro nasprotuje. "Enkrat je prišel sin iz šole domov in rekel, da so ga spraševali, ali zna gojiti travo, pa je rekel, da ne, da pa bo vprašal mamo. Ko je bil še mlajši, je zelo rad zvijal džointe. Ni se ukvarjal z degustacijo, samo rad mi jih je zvijal. Ko sem se zbudila, mi sploh ni bilo treba zvijati, ker sem imela že pripravljene." S hčerko je imela največ težav zaradi šolskega agitpropa. "V šoli so jih napumpali zaradi cigaret in doma je hčerka kar nekaj časa izvajala strogo kontrolo. Verjetno ima dosti staršev težave zaradi tega. Poskušala sem ji razložiti, da ni treba verjeti vsega, kar učijo v šoli." Preden je prišla v puberteto, pa se je zelo rada pogovarjala z mamo, ki je bila v trenutkih zadetosti bolj čustvena in zgovorna. Kajenje ni vplivalo na razvoj obeh otrok, to se kaže predvsem v tem, da ju droge niti malo ne zanimajo in ne privlačijo, saj sta ob njih zrasla.