Predator

Bushiji pri svojem rušenju Sadama Huseina ne izbirajo umetniških sredstev. In ker tragedija očitno ne prime, so poskusili s komedijo - lansirali so Sadamovega imitatorja. Ne v kaki TV seriji, ampak na radijskih valovih. V programih, ki jih ameriška radijska postaja, zadolžena za razširjanje dezinformacij, pošilja v Irak, so skušali iraško publiko zabavati tudi s skeči, v katerih je nastopal "Sadam", okej, njegov impersonator, neki neimenovani harvardski študent. Ja, iz Sadama so brili norca. Pa ni vžgalo. In zakaj ne? Je bil imitator tako zanič? Ne, problem so bili ostali "igralci" v teh radijskih showih - ker so angažirali predvsem Egipčane in Jordance, ki imajo specifičen akcent, jih Iračani niso ravno najbolje razumeli. Vici se tako niso prilepili, še najmanj na Sadamove brke, ki so jih parodirali, parodirali in parodirali, kot da je to najboljši možni vic na svetu. Zoprno - vsi Iračani imajo brke. Hu. S farso ni bilo nič. V očeh iraškega ljudstva bi mu bolj škodili, če bi ga prosili za avtogram. Hej, magari po e-mailu.

Ko je Brian McWilliams, hacker, specializiran za internetno varnost, ob koncu oktobra blodil po internetu, je nabasal tudi na uradno spletno stran iraške vlade: http://www.uruklink.net/iraq. Spletna stran je bila za vikend sicer off-line, kot se reče, toda hej, ker je bil že ravno tam, si je rekel - pa poglejmo, kako dobro je reč zaklenjena. In je pogledal... ee, penetriral, dobesedno, vstopil - ne, ključa niso vrgli daleč stran. V enoto za čekiranje e-maila je vtipkal Sadamov naslov: press@uruklink.net. Jasno, "press" je stal za "president" - in potem je isto besedo, "press", vtipkal še enkrat, za štos, špekulativno, kot možno geslo. In glej, no, glej - vrata so se odprla. Resda stežka, šele po dolgem času, toda tedaj na stežaj. In hacker je padel naravnost v Sadamov inbox. Vau! Lahko bi ga sesul. Lahko bi mu poslal virus. Lahko bi ga virtualno pofukal. Če bi seveda obstajali kaki znaki, da Sadam ta mail sploh kdaj uporablja. Inbox je bil poln - na Sadamov odgovor je čakalo kakih 1.000 mailov. Še več, nobenih znakov ni bilo, da jih je Sadam prebral. Iskreno rečeno, še dobro, da jih ni - to bi mu samozavest le še dodatno našponalo. Če bi namreč prečekiral te maile, bi lahko ugotovil, da je nekaj takega kot pop zvezdnik. Okej, in kaj bi lahko našel v svojem inboxu? Recimo: mail ameriške korporacije, ki mu ponuja izboljšavo brezžične tehnologije. Pa mnoge prošnje za intervju. Tudi sporočilo nekega Avstrijca, ki je voljan Irak braniti pred "arogantnimi Američani". Hej, takoj pridem - samo letalsko karto mi pošljite! Eh, svobodnjak. In seveda, mnogi hočejo njegovo fotografijo - s podpisom, se razume. Sadam ni trznil. Zanj je to očitno le spam. Le junk mail. Priznajmo si - možnosti, da bi si človek, ki je na predsedniških volitvah pobral 100% glasov, dopisoval s fani, so minimalne. No, nične.

Brian je svoje bližnje srečanje s Sadamom sicer popisal v dveh člankih (Wired online & International Herald Tribune), toda kljub vsemu je bil notranje zlomljen - pozornosti Bele hiše ni pritegnil. Nihče se ni oglasil. Niti FBI. Niti CIA. Niti NSA. Vraga, celo urad za domovinsko varnost ne. Še bolj ironično, kongres je takoj po nedavni republikanski zmagi sprejel zakon o ustanovitvi ministrstva za domovinsko varnost, ki bo predstavljal največjo, najbolj masivno in najbolj neobvladljivo centralizacijo in privatizacijo ameriških varnostno-obveščevalnih služb in ki bo zdaj - na republikansko pobudo, se razume - vključeval tudi policijsko nadzorovanje prometa na internetu, tudi zasebnih e-mailov, in prisluškovanje telefonskim pogovorom. Jasno, vse to se bo lahko počelo brez sodnega naloga, "če bodo neposredno ogroženi interesi nacionalne varnosti". In kar bo še posebej zanimalo hackerje, ja, tudi tebe, Brian: hackerje, ki bodo "s svojo brezskrbnostjo" ogrožali nacionalno varnost, zdaj po novem čaka dosmrtna ječa. "Miška je lahko tako nevarna kot krogla ali bomba," renčijo republikanci. Hackerji so potencialni teroristi - internet pa ima zdaj očitno tak status kot Sadamov arzenal orožja za množično uničevanje. Treba bo poslati inšpektorje, huh.

In kdaj bodo ogroženi interesi nacionalne varnosti? Točno - ko bo Bush rekel, da so ogroženi! Kar seveda pomeni, da bodo interesi ameriške nacionalne varnosti stalno ogroženi. Non-stop. Vedno. Vse se bo lahko kvalificiralo za grožnjo - in v vsakem trenutku. Ko bodo šli Bushu ratingi dol, bodo s tem avtomatično ogroženi interesi nacionalne varnosti. Bamf - in ministrstvo za domovinsko varnost bo takoj poskrbelo, da bodo Bushu ratingi spet poskočili. Ni čudno, da je prejšnji, "demokratski" senat tako vztrajno blokiral sprejem tega zakona, te mutacije urada za domovinsko varnost v samostojno ministrstvo, "novo vladno strukturo"... ee, v "ministrstvo strahu". BushCom, ki po novem navija tudi za ustanovitev posebne vohunske agencije, zadolžene za Američane in tujce v Ameriki, bo s tem zaprl še zadnje poglavje v svoji privatizaciji "vojne proti terorju". Nekateri demokrati so le zgroženo poudarili: kongres je zakon o domovinski varnosti sprejel po hitrem postopku, ne da bi ga sploh kdo zares prebral. Brez debate. Bushijem se pač mudi. Zelo! Panično! Histerično! Zarotniško! Z ministrstvom za domovinsko varnost bodo lažje obvladovali Ameriko.

Še več: CIA je pred mnogimi leti izumila izraz blowback. Kaj to pomeni, vemo: če je Amerika slučajno deležna kakih povračilnih ukrepov, je treba prikriti, da gre za posledice ameriške zunanje politike. Vsak povračilni ukrep je treba razglasiti za "teroristično", "iracionalno" dejanje, za "naključje", za "izoliran dogodek". Vprašanje "zakaj" ne obstaja. Pika. Ameriška politika je ves ta čas temeljila na prikrivanju povezanosti dogodkov, na forsiranju nepovezanosti - ko so libijski agenti leta 1988 nad Lockerbiejem raztreščili ameriško potniško letalo Pan Am, ni imelo to nobene zveze s tem, da so Američani dve leti prej bombardirali Libijo (in pri tem ubili enega izmed Gadafijevih otrok), kakor tudi to, da je bila Amerika skrivaj ali pa odkrito vpletena v vse vojne na Bližnjem in Srednjem vzhodu, nima nobene zveze z napadom na New York. Zdaj je tega konec, hočem reči, konec je prikrivanja - "blowback" je transparenten. Bushiji nujno potrebujejo ministrstvo za domovinsko varnost, ker bodo počeli tako hude reči, da bo prihajalo do povračilnih ukrepov! Hej, šli bomo nad Irak! Provocirali bomo teroriste! S Predatorji bomo na tujih ozemljih izvajali eksekucije! Šli bomo nad države, ki gostijo teroriste! Ja, šli bomo nad Zaliv! Zaliv bo naš - ali pa ga ne bo! Ali kot je zapisal Pentagonov Inštitut za nacionalne strateške študije: "Amerika se tudi v prihodnosti ne bo mogla izogniti vlogi garanta varnosti v Zalivu. Toda Amerika bo s svojo mogočno, povsem očitno in stalno prisotnostjo spodkopala varnost in varnostne odnose s ključnimi zalivskimi deželami, ovirala potrebne politične reforme, izzivala opozicijo v Savdski Arabiji in ostalih zalivskih deželah ter pitala protiameriški islamski ekstremizem."

Skratka: Bush, ki je te dni sklenil, da Bog ostane v Prisegi, se zaveda, da bodo njegovi naftoidni, predatorski militarizaciji Zaliva sledili povračilni ukrepi, a mu je vseeno - hej, saj imamo ministrstvo za domovinsko varnost. Sploh pa, povračilni ukrepi so tako kul - dajo ti razlog za nove alarme in nove vojne. Samo paziti bo moral, da varnostnega sistema ameriških vojaških baz ne bo zaupal savdski korporaciji Bin Laden Group, poslovni sodelavki svojega očeta, ki je poskrbela za varnostni sistem vojaškega stanovanjskega kompleksa "Khobar Towers" - mhm, leta 1996 ga je razstrelil Osama bin Laden. Še en vic, ki se mu nihče ne smeji.