Prevare 419

Nigerija res nima sreče. Nikakor se ne more znebiti negativnega predznaka pred svojim imenom. Samo letos je dvakrat poskrbela za globalno zgražanje. Prvič, ko so po šeriatskem pravu na smrt s kamenjanjem obsodili žensko, ki je rodila nezakonskega otroka. Drugič pa z nesojenim izborom miss sveta, kjer so zgolj zaradi šale na račun preroka Mohameda in misic izbruhnili spopadi z več kot 200 mrtvimi. Tekmovanje za miss sveta so morali evakuirati v London. Nigerija je poleg stalnih spopadov med svojimi muslimani in kristjani, ali pa med plemeni, tudi država, ki se je edina s svojim imenom uvrstila na seznam desetih največjih internetnih prevar. Nigerijske denarne ponudbe nekateri uvrščajo celo na tretje mesto. Letno naj bi Nigerijci naivne investitorje obrali za nekaj deset ali celo sto milijonov dolarjev. E-mail prevare pa naj bi se uvrščale celo med pet najbolj dobičkonosnih gospodarskih panog v Nigeriji.

Nigerijske denarne ponudbe niso nekaj novega. Vse skupaj se je začelo že v osemdesetih letih, ko so različni goljufi začeli predvsem v Evropo in ZDA pošiljati pisma s ponudbami za prenose denarja v tuje banke in obljubljeno nagrado v višini nekaj deset odstotkov. V devetdesetih letih se je zadeva modernizirala in prevaranti so se oborožili s telefaksi. Z internetom pa je vse skupaj postalo precej komično. Nigerijski mladci so namreč okupirali internetne kafiče, od koder lahko za manj kot dolar na uro pošiljajo neverjetne denarne ponudbe po vsem svetu. Najbrž skorajda ni uporabnika brezplačne elektronske pošte, kot je npr. hotmail, ki ne bi prejel elektronskega sporočila v smislu: "Sem Miriam Abacha, vdova generala Sanija Abache, bivšega vojaškega diktatorja, ki mu je skrivnostno zastalo srce ..." Njeno družino sedaj "kao" maltretirajo, zamrznili so ji 700 milijonov dolarjev in 450 milijonov guldnov v švicarskih bankah. Ima pa doma še vedno 23 milijonov dolarjev, ki bi jih rada prenesla v tujino. Za pomoč ponuja 20 odstotkov denarja po opravljeni transakciji. Podobnih namišljenih vdov, sinov in prijateljev vseh vrst afriških diktatorjev s polno cekina kar mrgoli. Čeprav se ponudba zdi že na pogled smešna, so nigerijski prevaranti potegnili že na tisoče hitrega zaslužka željnih pohlepnežev. Pretresljivih zgodb o naivnežih na internetu kar mrgoli. Običajni scenarij poteka tako, da lažne vdove s svojo ponudbo premamijo naivneže, ki odgovorijo na njihovo elektronsko pošto. V primeru pozitivnega odgovora jim pošljejo telefonske številke in elektronsko pošto svojih "odvetnikov". Potem pa zahtevajo nekaj predplačila za začetne stroške. Slednji stalno naraščajo, vdove in otroci pa se izgovarjajo na vse možne načine. Večina naivnežev odneha na tej stopnji, bolj zagrizene pa povabijo v Nigerijo. V državo jih ponavadi spravijo brez vizuma s pomočjo podkupljenih uradnikov. Vstop v Nigerijo brez vizuma je sicer kazniv, z ilegalnim prehodom meje pa tudi delno zabrišejo sledi, kako je oseba prišla v državo, ali pa jo držijo v šahu, da jo bodo pač prijavili oblastem. Nihče pa si ne želi penziona v nigerijskih ječah. Sprva bogat gostoljuben sprejem se ponavadi konča v kakšni stranski ulici Lagosa. Naivneži pa so na koncu srečni, da so ostali živi. Na ta račun je izginilo že nekaj deset oseb, nekatere pa so ugrabili in od svojcev zahtevali bajne odkupnine. Zaradi številnih prevar in celo smrtnih primerov so se odzvale ZDA (največ žrtev je ameriških državljanov), ki so v boj proti nigerijskim prevarantom usmerile celo nekatere svoje posebne službe. Nigerijska vlada je bila na račun pritiskov iz tujine prisiljena sprejeti zakone, ki prepovedujejo on-line in druge prevarantske aktivnosti njenih državljanov. Omenjene prevare so tako dobile novo ime, prevare 419, po 419. členu nigerijskega kazenskega zakonika. Toda v Nigeriji bolj ali manj vlada brezzakonje, prevaranti pa so se razširili po vsej zahodni Afriki in iznašli tudi številne druge načine, kako od naivnežev pridobiti denar.

Eden najbolj bizarnih načinov je tako imenovani črni denar. Ker je denar zoprno prenašati ali pošiljati v kovčkih po svetu, ga premažejo s posebno kemikalijo, ki naj bi jo razvila CIA. Tako cariniki ne vedo, da gre za denar. Naivnežem navidezne črne bankovce ponujajo poceni v odkup, obljubljajo pa tudi, da jim bodo pozneje dobavili preparate, ki bodo odstranili barvo z recimo "stodolarskih" bankovcev. Seveda gre zgolj za navaden premazan papir, narezan v velikosti stodolarskih bankovcev. Drug način, kako izvleči denar, so naročila blaga. Nigerijsko podjetje naroči sprva manjše količine blaga, ki ga redno in dobro plača. Nato pa naročijo večjo količino robe, za plačilo pa naj bi jamčila celo nigerijska vlada. Sledi povabilo na pogovor v Nigerijo in sestanki z lažnimi birokrati, ki se končajo po znanem scenariju. Po elektronski pošti so zaokrožile tudi že jugoslovanske ponudbe, da bi žene zaprtih v Haagu - z Miro Marković na čelu - rade prenesle premoženja svojih soprogov. Načinov prevar je veliko, tistih, ki nasedejo, tudi. Med njimi se je zagotovo našel kakršen Slovenec. Nigerijsko poslovno zgodbo pa je raje zamolčal. Kolega, ki ima prevajalsko spletno stran www.prevajanje.net, je nedavno dobil dve naročili za prevode nigerijskih poslovnih priložnosti, ki sta mu jih poslali podjetji s štajerskega konca. Kljub opozorilu, da gre za očitne in znane prevare, so bili vseeno zainteresirani za poslovenjeno različico ponudb.