Začarani krog absurdov

Minilo je že 450 dni, odkar nam je Bush svečano obljubil, da bo dobil Osamo bin Ladna. "Živega ali mrtvega!" Ni ga dobil. Niti živega. Niti mrtvega. Toda z Osamo bin Ladnom se je medtem dogajalo vsemogoče - nekaj časa je bil mrtev, nekaj časa pa živ. Točno, nenehno je spreminjal svoje agregatno stanje - zdaj je bil mrtev, zdaj živ, pa je spet umrl in spet oživel, pa spet umrl in spet oživel. Če v Ameriki uspeš, nikoli ne umreš. Hej, poglejte Elvisa! Nenehno se vrača. Nihče ne verjame, da je res mrtev. Nihče ne more dokazati, da je res mrtev. Osama je novi Elvis. Ameriške varnostno-obveščevalne službe so zagotavljale: Osama je mrtev! Definitivno! Tora Bore ni preživel! Potem so to preklicale: Ne, Osama je še vedno živ! Tora Boro je preživel! In tako v nedogled: mrtev, živ, mrtev, živ, mrtev, živ. Prava kozmična soap-opera, ne. Smešno. No, absurdno. Je lahko sploh kaj bolj absurdnega? Oja - to, da vse te varnostno-obveščevalne službe, ki se ne morejo in ne morejo odločiti, kakšno je agregatno stanje Osame bin Ladna, ki so 11. septembra masivno, monumentalno, katastrofalno zatajile in ki jim celo sam Bush tako zelo zaupa, da za vsak primer raje ustanavlja ministrstvo za domovinsko varnost, od nas z resnim obrazom pričakujejo, da bomo verjeli, ko na lepem oznanijo, hej, al-Kajda bo te dni spet udarila v Ameriki! In kot ste opazili, to počnejo ves čas.

Toda potem se nič ne zgodi. Okej, vsaj ne v Ameriki. Se pa zgodi drugje, nekje daleč stran, recimo na Baliju. Ali pa v Moskvi. Hecno, ne: teroristi, "povezani z al-Kajdo", vedno udarijo tam, kjer morajo udariti, da bi lahko Busheva "vojna proti terorju" dobila novo podporo... ee, da bi lahko spet vstala od mrtvih. Kot Osama. Je kaj bolj absurdnega? Oja - to, da Osami bin Ladnu ni dovolj, da je ne-živ-ne-mrtev, ampak čuti tudi stalno potrebo po komuniciranju z javnostjo. Saj veste, včasih pošlje kako kaseto. Včasih pa kako pismo. Kot bi rekli Srbi: Samo da ti se javim! Ja, Osama hoče na vsak način ostati v stiku z bushiji. In bushiji ga vedno interpretirajo kot umetnika: v njegovih sporočilih iščejo skrite in prenesene pomene, transcendentne spine... ee, tajne, šifrirane signale al-Kajdi, znake za napad. Zdi se jim, da bin Laden vedno reče več, kot dejansko reče. Bolje rečeno - vedno znova ustvarijo vtis, da jim je pisal James Joyce. Ali kak tak "težak" pisec, potreben interpretacije in dešifriranja. In saj veste, kaj v šoli počnejo s "težkimi" pisci - točno, vedno jih malce poenostavijo. Da jih lažje razumemo.

Olajšajo nam jih. Tako kot dead-or-alive bin Ladna. Ko bin Laden pošlje sporočilo, bushiji - in takoj za njimi tudi mediji - oznanijo, da grozi z masivnim napadom na Ameriko, pa četudi se njegovo sporočilo, recimo tisto z 12. novembra, v resnici glasi: "Šele ko se konča agresivnost, stopimo na pot do varnosti. Recipročnost je del pravice. Incidenti, ki so se zgodili, so le reakcije in recipročne akcije... Zakaj bi bili strah, smrt, uničenje, preseljevanje, osirotelost in ovdovelost le naša usoda, varnost, stabilnost in sreča pa le vaša? To ni pošteno. Čas je, da se izenačimo. Če boste ubijali, boste tudi sami ubiti - in če boste bombardirali, boste tudi sami bombardirani." Saj res, zakaj bi se ljudje mučili z integralno verzijo sporočila ("vojna proti terorju" rekrutira teror, povračilne ukrepe, globalno eskalacijo nasilja in verižne reakcije), če pa imajo na voljo skrajšano, poenostavljeno fast-food verzijo, heh, skrčko (bin Laden grozi z novim napadom). Neki ameriški psiholog je rekel, da izhod iz "začaranega kroga povračilnih ukrepov", v katerega se je ujel svet, vidi v Mutually Assured Survival, skratka, "obe strani" bi morali promovirati in voditi tako politiko, da bi druga drugi jamčili preživetje in varnost - politiko, ki bi izključevala razloge in pretveze za povračilne ukrepe. Toda ironično, ta model "vzajemno zajamčenega preživetja", ki ga promovira ameriški profesor, ne bi bil nikakršen novum, kaj šele unikum, prej narobe: hladna vojna je temeljila natanko na tem modelu, hja, na politiki "vzajemno zajamčenega preživetja" - "obe strani", obe velesili, Amerika in SZ, sta druga drugi jamčili preživetje. Sami pa dobro veste, da je to ravnovesje - to "vzajemno zajamčeno preživetje" - temeljilo na zelo ciničnem, perverznem faktu: obe strani sta imeli atomsko bombo. Obe. Zahod in Vzhod sta namreč posedovala "orožje za množično uničevanje", kot bi se reklo danes. Ergo: atomska bomba je obema stranema jamčila preživetje in varnost. Atomska bomba je ubila misel na povračilne ukrepe. Atomska bomba je svet rešila pred začaranim krogom povračilnih ukrepov. Vem, kaj ste si rekli: okej, ampak v času hladne vojne je imela tudi "druga stran" atomsko bombo! Točno. In ker je sodobni svet tako divje, tako arogantno in tako apokaliptično podlegel "začaranemu krogu povračilnih ukrepov", da se je znašel v globalnem in globaliziranem obsednem stanju, ga lahko očitno reši le to, da ponovno tudi "druga stran" dobi atomsko bombo. Bolje rečeno, če hočemo "vzajemno zajamčeno preživetje", potem moramo pustiti, da ima tudi Vzhod atomsko bombo. Je kaj bolj ciničnega? Je kaj bolj absurdnega?

Oja - to, da Osama bin Laden vedno oživi prav tedaj, ko to Bushu najbolj ustreza. Ko ga Bush najbolj potrebuje. Ko mora Bush pozornost javnosti speljati na "hujše zlo". Bin Laden čudežno oživi, ko se začne javnost spraševati, kaj je Bush vedel pred 11-9 in zakaj ni v zvezi s tem nič ukrenil... bin Laden čudežno oživi, ko se zgodi Enron... bin Laden čudežno oživi, ko so pred vrati kongresne volitve... bin Laden čudežno oživi, ko hoče Bush skozi kongres spraviti kak zakon, ki še dodatno premontira svobodo in državljanske pravice... bin Laden čudežno oživi, ko v kongresu sprejemajo zakon o ustanovitvi ministrstva za domovinsko varnost. In seveda, ko Bush sklene, da je treba ta zakon sprejeti po hitrem postopku, Osama zarotniško pošlje tudi message. Da ja ne bi kdo težil bushijem, ki so ta famozni zakon o ministrstvu za domovinsko varnost čez noč napihnili v bujnih 500 strani - hej, še včeraj je štel le pičlih 32 strani! Ni kaj, rečete si lahko le - vau, Bush in bin Laden se pa res odlično razumeta! Recite si, kar si hočete, toda nikar ne drezajte v teoretike zarot in podobne konspiracionistične frike - takoj vam bodo namreč razložili, da to "sodelovanje" niti ni čudno, še manj absurdno, ker med obema družinama, med ameriško družino Bush in savdsko družino bin Laden, že tradicionalno obstajajo močne poslovne vezi. Obe družini pač poslovne interese združujeta v epski investicijski družbi Carlyle. Res, ne drezajte preveč, kajti za dobro mero vam bodo navrgli še opozorilo, da se ime Bush že leta 1963 pojavi tudi v FBI-jevem poročilu o atentatu na predsednika Kennedyja in da se Bushi že tradicionalno zelo dobro poznajo s čudaki: recimo, družina Bush se je zelo dobro poznala z družino Hinckley - in kot veste, je mali Hinckley leta 1981 streljal na predsednika Reagana. Uh! Zoprno, ne. In smešno. Je kaj bolj absurdnega?

Oja, tole: namesto da bi Bush preganjal bin Ladna, preganja Sadama. In namesto da bi naskočil naftarsko prijateljico Savdsko Arabijo, naskakuje Irak. Še več, Savdsko Arabijo prepričuje, da naj ga podpre. Da naj mu pomaga. Pa četudi dobro ve, da je kar 15 ugrabiteljev, ki so pokopali WTC in Pentagon, potovalo s savdskim potnim listom. Pa četudi dobro ve, da savdska kraljeva družina intenzivno podpira wahabizem, zelo konservativno, militantno obliko islama. In četudi je zdaj preiskava pokazala, da je bila v financiranje napada na Ameriko vpletena tudi princesa Haifa, žena princa Bandarja, savdskega ambasadorja v Ameriki, sicer osebnega prijatelja družine Bush. Vem, kaj ste vzdihnili: je kaj bolj absurdnega? Ne. Le Osama bin Laden bo spet oživel. In poslal arty sporočilo. Njegova duša se noče in noče ločiti od telesa. Ali pa je morda postal budist - in se v trenutku smrti vsakič reinkarnira, jasno, vase. Rečeno dialektično: Osama bin Laden je le še bistvo, ki se pojavlja, ni pa več bistveno.