Konec konsenza

Busheva invazija na Irak je zdaj dokončno, totalno in absolutno nujna. Neizbežna. Tako rekoč izvršeno dejstvo. Poti nazaj ni. Bombardiramo! Zakaj? Ker so Bushu ratingi padli pod 60 % - in to prvič po 11. septembru 2001! Sondaža, ki jo je opravila naveza CNN-USA Today-Gallup, je namreč pokazala, da Busha podpira le še 58 % Američanov. Kar je za Busha alarmantno in srhljivo. Brezdelje ga ubija, huh. Če bo šlo tako naprej, bodo njegovi ratingi kmalu tam, kjer so bili pred 11. septembrom. Na jugu... ee, nekje v Teksasu. Jasno, to ne pride v poštev - moral bo napasti. Zdaj! Bolj kot prej! Bolj kot kdajkoli! Vojna je pač protistrup za padanje ratingov. Vsaj tako se mu zdi. In glede na to, da je zelo preprost, filantropski altruist ("dovolj mi je igric in laži"), verjetno povsem iskreno verjame, da mu ratingi drvijo na jug zato, ker še ni napadel Iraka. Ker ni izpolnil obljube. Ker ni držal besede, ki jo je dal Ameriki.

A po drugi strani - le zakaj bi ga ljudstvo še podpiralo? Popustil je.

1. Je prijel Osamo bin Ladna? Ne.

2. Je roki pravice izročil mulo Omarja? Ne.

3. Je izsledil teroriste, ki so Ameriko napadli z antraksom? Ne. Glede na to, da sodi antraks v rubriko "orožje za množično uničevanje" in da je v Ameriko prišel iz Amerike, tako in tako še vedno čakamo, da bo Bush inšpektorje Združenih narodov povabil, da naj preiščejo ameriške laboratorije - in če jim bo vrata odprl na široko, vsaj tako na široko kot Sadam Husein, bodo zagotovo našli tudi originalne načrte za atomski bombi, ki sta bili potem res detonirani.

4. Mar iz Afganistana, kjer je panično zgradil "demokracijo" in "novo nacijo", prihajajo vesele in poskočne novice? Ne. Talibani so preživeli, sosednji, atomski Pakistan, shramba islamskega radikalizma, je zaradi afganistanske kalvarije povsem destabiliziran in v vse hujši vojni z atomsko Indijo, besni civilisti pa v Afganistanu nenehno napadajo ameriške vojake.

5. Je stisnil Castra, kobajagi "gostitelja in izvoznika biokemičnega terorizma"? Ne.

6. Je dokazal, da so vsi tisti, ki so zaprti v Guantanamu, res in nedvoumno krivi? Ne.

7. Je premaknil zgodbe o vseh tistih diaboličnih teroristih, ki so jih polovili po Ameriki? Ne.

8. Je predložil dokaze, da Irak skriva atomsko, biološko in kemično orožje? Ne. Pa četudi se je Sadam inšpektorjem ZN odprl bolj, kot se je RM odprlo Mojzesu.

9. Je priskrbel dokaze, da je Irak povezan z al-Kajdo? Ne.

10. Je dokazal, da je Irak vpleten v napad na Ameriko? Ne.

11. Je dokazal, da Irak neposredno ogroža Ameriko? Ne.

12. Je dokazal, da Irak ogroža svoje sosede? Ne. Kot trdijo insiderji, je Sadamov vojaški stroj le še bleda senca tistega iz časov zalivske vojne.

13. Je dokazal, da je vojaška intervencija v Iraku res nujna? Ne.

14. Je svet prepričal, da ima prav? Ne. Turčija se vse bolj upira, Blairu se upirajo lastni ministri, Nemci ne popuščajo in tako dalje.

15. Je dokazal, da ga v Irak res vleče strah pred Sadamovo "proliferacijo" atomskega orožja? Ne. Če je atomsko orožje tako nevarno in tako usodno, zakaj je potem povsem normalno, da ga "proliferirajo" Pakistan, Izrael in Amerika, če naj omenimo le nekatere izmed osmih "atomskih dežel"?

16. Je dokazal, da hoče Irak rešiti pred tiranom? Ne. Zakaj potem tolerira druge tirane? Zakaj hoče zarolati vojno, ki bo pokončala tudi na tisoče civilistov? In zakaj govori o okupaciji, ki da bo sledila "osvoboditvi" Iraka?

17. Je dokazal, da bo Irak po invaziji "zanosno prešel v demokracijo"? Ne. Prej narobe: kot kažejo napovedi, analize in simulacije, čaka Irak v primeru vojne humanitarna katastrofa, precej hujša od tiste iz časa zalivske vojne in po njej.

18. Je dokazal, da ne laže oz. da se res še ni odločil glede napada na Irak? Ne. Hej, le zakaj je potem v regijo poslal na desettisoče do zob oboroženih vojakov? Le zakaj v kurdskem delu Iraka že fura "posebne operacije"? In le zakaj ameriška letala bombardirajo "no-fly" cone?

19. Je ustavil naraščanje brezposelnosti? Ne. Decembra je službe izgubilo še 100.000 Američanov, delovni pogoji se slabšajo, Bush pa je 800.000 brezposelnim ukinil socialno podporo - tri dni po Božiču.

20. Je ustavil padanje dolarja? Ne. Dolar je v primerjavi z evrom spet padel rekordno nizko.

21. Je ljudem vrnil zaupanje v ekonomijo? Ne. Ljudje vse manj trošijo, božični šoping je bil nula, investicije so vse bolj depresivne, proračunska luknja je vse večja, Bush pa mirno grozi z vojno, ki bo še dodatno ogrozila ameriško ekonomijo, ki bo povzročila še hujšo recesijo, ki bo ceno nafte pognala visoko na sever (na 80 dolarjev za sodček, kot pravijo analitiki) in ki bo Ameriko stala 200 milijard dolarjev, po najbolj črnih scenarijih pa celo osemkrat več. "Zakaj bi Amerika zapravila na stotine milijard za upokojitev Sadama Huseina, če pa svojim ljudem ne more zagotoviti normalne upokojitve," je nedavno dahnil Dennis Kuchinich, demokratski kongresnik, sicer vnet promotor Ministrstva za mir.

22. Je dokazal, da je "sočutni konzervativec", kot se je definiral v času predvolilne kampanje? Ne. Najavil je prelomno znižanje davkov, s katerim pa bodo profitirali le najbolj premožni Američani, le ozka finančna elita, le ameriška oligarhija. Kar ni ravno sočutno, ne.

23. Je ljudem vrnil zaupanje v demokracijo? Ne. Če odštejemo "proliferacijo" protiteroristične zakonodaje, velja poudariti vsaj dva nedavna bušistična ekscesa: prvič, v Sioux Fallsu so na 37 mesecev zapora obsodili tipa, ki je lani marca - pred Bushevim obiskom - v nekem baru rekel, da "bi lahko Bog svetu govoril skozi gorečega Busha" (taki retorični vici se po novem kvalificirajo za poskus atentata, hih), in drugič, na gimnaziji Bellbrook so agenti Tajne službe nedavno terorizirali dijaka, ki je nosil majico z Bushevo fotko in napisom "To ni moj predsednik".

24. Je dokazal, da je strpen in da ne podpira rasne segregacije in diskriminacije? Ne. Okej, znebil se je sicer Trenta Lotta, ki je hvalil stoletnega rasista, toda le malo kasneje je na zvezno prizivno sodišče vrnil sodnika Charlesa W. Pickeringa, znanega častilca segregacije in velikega varuha mississippijske prepovedi "mešanja ras".

Ni čudno, da mu ratingi padajo. Nič, moral bo na vojno. Toda šit: kot kažejo sondaže, le še tretjina Američanov podpira unilateralni, ameriški napad na Irak. Da bi bila situacija še bolj zoprna, so Ameriko spet preplavile masovne protivojne demonstracije. Še huje - protestniki zdaj zahtevajo, da tudi Amerika eliminira orožje za množično uničevanje. Tudi sorodniki žrtev 11. septembra, zbrani v organizaciji Peaceful Tomorrows, agitirajo proti vojni - zahtevajo alternative: "Svet lahko spreminjaš brez vojne!" Oh, še več - nekateri pravijo, da se bodo v primeru ameriškega napada na Irak, v Bagdadu postavili v "živi ščit". Okej, veliki, paradni mediji Busha resda še vedno nekritično ljubijo, gladijo in rešujejo (hja, ker jim bo zrihtal vojno, ki je dobra za ratinge in naklade), toda pop zvezdniki, ki niso ravno brez javnomnenjskega impakta, agitirajo proti vojni. Martin Scorsese, režiser zelo divjih, brutalnih filmov a la Taksist, Dobri fantje in Gangs of New York, sicer relativno nov v tej protivojni zgodbi, je zapel himno diplomatski rešitvi: "Veliko Američanov čuti, da je vse to vojno hujskanje povezano z ekonomijo, delno tudi z nafto. Toda spoštovati je treba življenja drugih nacij. Stvar je gotovo mogoče rešiti tudi po diplomatski poti - mora se jo rešiti po diplomatski poti." Barbra Streisand in Susan Sarandon, že veteranki protivojne zgodbe, nadaljujeta s skandiranjem protivojnih gesel, medtem ko je Sean Penn, prav tako že veteran te protivojne zgodbe, za tri dni odpotoval v Irak - jasno, pred tem je v Washington Postu objavil oglas, no, bolj "odprto pismo", za katerega je odštel 56.000 dolarjev in v katerem je Busha pozval, da naj "reši" Ameriko ali pa tvega, da bo za sabo pustil "dediščino sramote in groze".

In ne pozabite na Sheryl Crow, ki je American Music Award za najboljšo pop-rock artistko sprejela v beli mikici, na kateri je pisalo: "Vojna ni rešitev." Kot je rekla, se je skušala vključiti v mirovno gibanje: "Menim, da vojna temelji na pohlepu in da ji bo sledilo karmično maščevanje. Z vojno ne rešiš problemov - probleme rešiš tako, da nimaš sovražnikov." Ja, mit o "nacionalnem konsenzu" je bil laž, še dodatno pa ga je zapletla Patty Murray, demokratska senatorka iz Washingtona, ko se je nedavno na nekem študentskem forumu vprašala, zakaj je Osama bin Laden v nekaterih koncih sveta tako zelo popularen: "V teh deželah je desetletja gradil šole, ceste, infrastrukturo, vrtce in bolnišnice - in ljudje so mu hvaležni. Izboljšal jim je življenja. Mi jim jih nismo." Ups!