Ogrožena pedofilija

Ministrstvo za informacijsko družbo (MID) je konec lanskega leta razodelo, da bo letos ena njegovih temeljnih nalog priprava zakona o ratifikaciji konvencije o cyber kriminalu ali, če lepo poslovenimo, "kibernetski kriminaliteti". Ratifikaciji bo sledilo postopno uvajanje prestopkov, povezanih s cyber kriminalom, v slovenski pravni red oziroma nekakšen "update" zakona o kazenskem postopku s kriminalnimi dejanji, povezanimi s cyber svetom. Spremembo zakonodaje na tem področju naj bi usklajevali MID, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za pravosodje. Glavna težava je, kot je pojasnil Klemen Tičar, pravnik MID, ki se ukvarja s konvencijo, da so sedanje kazni, zagrožene za prekrške ali kazniva dejanja, povečini tako nizke, da policija sploh ne ukrepa. Ali pa niti nima inštrumentov za pregon. Globalno za zdaj najbolj razvpit pregon cyber kriminalcev je pregon pedofilov, saj so v številnih, predvsem anglosaških državah zaradi pedofilije ali natančneje zaradi posesti ali razpečevanja otroške pornografije aretirali številne, tudi precej znane ljudi. Najbolj razvpit je primer pevca skupine The Who Peta Townshenda, ki ga je britanska policija aretirala prejšnji teden na podlagi številke kreditne kartice, s katero je plačal dostop do vsebin z otroško pornografijo. Izgovarjal se je, da je sličice gledal zgolj z raziskovalnimi nameni. Navsezadnje pa naj bi bil FBI ugotovil, da si je prepovedane strani ogledovala kar četrtmilijonska množica. IP-številke, za katerimi so se skrivali neznani delinkventi, naj bi bile tudi iz Slovenije. Toda naša policija ni mogla ukrepati, ker sta po veljavni zakonodaji kazniva zgolj produkcija in trženje otroške pornografije, posest takšne pornografije pa ne. To zadnje in globalno distribucijo je omogočil ravno internet. Poleg tega slovenska policija menda sploh nima pooblastil za spremljanje takšnih dejavnosti.

Ena od težav, ki so se po Tičarjevem mnenju prav tako že pojavile, so recimo borzne špekulacije. Večkrat se je že zgodilo, da so pod krinko pravih podatkov o podjetjih po internetu razpošiljali lažne, to je povzročilo pretres na borzi, nazadnje pa se je izkazalo, da je šlo za nateg. Nekateri so seveda s tem dobro zaslužili. Konvencija je bila prevedena iz angleškega izvirnika in francoske različice (menda sta se že izvirnika nekoliko razlikovala), zdaj pa naj bi ministrstva med seboj usklajevala, kakšne ukrepe in načine lovljenja cyber kriminalcev naj bi vpeljali v Sloveniji.

Katere bistvene spremembe kazenske zakonodaje bodo sledile ratifikaciji konvencije? Prva v obravnavanem sklopu so kazniva dejanja zoper zaupnost, celovitost in dostop do računalniških sistemov in podatkov. Pri tem gre za protipravne dostope ali po domače vdore v računalniške sisteme, prestrezanje podatkov in motenje podatkov kot sistemov. Kazniva bo tudi zloraba naprav skupaj z računalniškimi programi. V drugi sklop, naveden v konvenciji, sodijo kazniva dejanja, povezana z računalnikom. Tu so mišljeni predvsem računalniško ponarejanje in računalniške goljufije. Tretji sklop so kazniva dejanja, povezana z vsebino, in tu je mišljenja otroška pornografija. Navedena kazniva dejanja so izdelovanje otroške pornografije in distribucija te, omogočanje dostopa do takšnih vsebin in zagotavljanje otroške pornografije zase ali za drugo osebo ter posest takšnih vsebin v računalniškem sistemu ali na sredstvu za shranjevanje računalniških podatkov. Jasno zapisana je tudi definicija otroške pornografije. Gre za vse pornografsko gradivo, ki slikovno prikazuje mladoletnika, ki sodeluje v spolnem dejanju, ali osebo, za katero se zdi, da je mladoletnik, in sodeluje v spolnem dejanju. Pod izrazom mladoletnik so v konvenciji mišljene osebe, mlajše od 16 oziroma 18 let, odvisno od posamezne države podpisnice konvencije. Četrti sklop bo za uporabnike svetovnega spleta še posebej zanimiv, saj obravnava kršitve avtorskih in sorodnih pravic. V tem svežnju se bodo znašli mp3, DivX in podobne avdiovizualne vsebine, katerih prosta izmenjava po internetu je zagotovo eden največjih hitov. Navsezadnje prav zastonjska izmenjava teh vsebin sodi med glavne razloge za to, da so se ljudje začeli množičneje odločati za hitrejše internetne povezave, kot sta recimo ADSL in kabelski internet.

Kako in kdaj se bo spreminjala kazenska zakonodaja na tem področju? Klemen Tičar pravi, da naj bi spremembe zakona o kazenskem postopku parlamentarci začeli obravnavati do poletja. Glede na duha, ki vlada v parlamentu, kakšnih obsežnejših razprav in polemik ter zavlačevanj, kakršna smo doživeli recimo pri zakonu o dostopu do alkohola, ni pričakovati. Tako naj bi nova zakonodaja začela veljati še pred koncem letošnjega leta. Svet Evrope pa že sprejema dopolnila h konvenciji. Tičejo se inkriminacije rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v računalniških sistemih. To pomeni, da ljudje pač ne bodo mogli več tako svobodno pljuvati drug čez drugega, kot so doslej počeli na različnih hate pageih ... Sprejemanje cyber space zakonodaje v Sloveniji bo dokaj zanimivo, še posebej bo kasneje zanimivo opazovati policiste in druge organe pregona, na kaj vse se bodo spravili in zoper koga bodo vlagali obtožnice ter seveda kakšna sredstva in pristojnosti jim bodo pri tem omogočeni.