Kino na zadnjih sedežih

"Predstavljaj si, kakšen filing je to, ko letiš 240 na uro, zraven pa ti buta 120 decibelov. Veš, kakšen adrenalin je to ..." je pred leti na tekmovanju avtoakustikov na ljubljanskem avtosejmu razlagal peščici navzočih lastnik rdečega audija quatro (prag bolečine zaradi jakosti zvoka naj bi bil po mnenju znanstvenikov pri 125 decibelih), opremljenega z neštetimi nizko- in visokotonskimi zvočniki, basovci, posebnimi ojačevalci, pa tudi dodatnimi akumulatorji, da so zagotavljali dovolj energije za delovanje mega sound sistema. Vrednost opreme in izdelave naj bi bila znašala 20.000 evrov. Nekaj mladcev je avtoakustikovo pripoved spremljalo z odprtimi usti, obrazna mimika peščice radovednežev pa je bolj kot zavist izražala skrito željo, da lastnika potujoče diskoteke, če se le da, ne bi nikoli srečali pri izločanju adrenalina na cesti. Njegov audi je bil, kot še nekateri drugi tekmovalci, opremljen celo z mini televizorjem, nameščenim na sprednji polici avtomobila. Toda čeprav se je zdelo ali pa se komu še vedno zdi gledanje televizije med vožnjo vozila nevarno in skrajno nemoralno početje, prihodnost avtomobilskih dodatkov obeta prav to - avtomobile, opremljene z najnovejšo visokotehnološko kramo od DVD-jev, GPS-jev, PC-jev ... E-avtomobili že postajajo magnet za generacije, ki so zrasle ob računalnikih in internetu.

Ljubitelji avtoakustike so, če nekoliko karikiramo, nekakšna druga generacija ljubiteljev notranje dekoracije avtomobilov s številnimi dodatki, napravami in drugimi pripomočki. Tehnološki razvoj se je končal ali pa se vrti okoli avdiotehnike. Kot se je dogajalo z generacijami pred računalniškim bumom. Vse se je bolj ali manj vrtelo okoli najnovejših sofisticiranih hi-fi naprav. Če obstaja druga generacija, obstaja tudi prva. Je veliko preprostejša in še vedno ima veliko privržencev. Le da so nekdaj obvezne lisičje repe na vzvratnih ogledalih, imitacije krzna eksotičnih živali okoli volana in zavese s tropskimi pejsaži ali panoramami New Yorka s Kipom svobode za zadnje okno zamenjali plišasti živalski vrtovi po oknih in nemogoči plastični senčniki na stranskih steklih. Strokovnjakov za varnost v cestnem prometu to zadnje ne moti preveč, saj glede tega v javnosti ni bilo nobenih svaril. Prav nasprotno pa so po svetu zelo pozorni na novodobne potujoče pisarne, opremljene z najrazličnejšimi hi-tech napravami. Te so bile sprva home made, navsezadnje imamo tudi v Sloveniji mojstre, ki so si recimo v svoja vozila že vgradili PC-je. Z recesijo prežeta avtomobilska industrija je zavohala novo tržno nišo, saj na trg že prihajajo modeli avtomobilov srednjega razreda z vgrajenimi PC-ji in brezžičnimi povezavami med napravami in z internetom. Tovrstna oprema je v avtomobilih visokega razreda tako rekoč obvezna, a je bolj ali manj namenjena tistim, ki se v takšnih vozilih vozijo na zadnjih sedežih. V ZDA je na primer na trgu že več kot 90 modelov avtomobilov 19 različnih znamk, v katere so vgrajene naprave, ki omogočajo brezžično komunikacijo. Tako imenovana brezžična povezava WiFi ima lepo prihodnost v avtomobilski industriji. V ZDA je vse šlo že tako daleč, da je alarm sprožilo združenje avtomobilskih proizvajalcev in sestavilo seznam, kako vgrajevati naprave. Poglavitna vodila naj bi bila, da naprave vozniku ne smejo zmanjševati vidnega polja, hkrati pa ne smejo motiti drugih naprav. Tržna niša se je pri tem odprla proizvajalcem informacijske tehnologije. Najdlje je šel IBM, saj skupaj z avtomobilskimi proizvajalci razvija sistem, ki bo ugotavljal, kdaj brezžična komunikacija ne sme delovati. Sposoben bo zaznati, ali avto vozi v zasneženi noči ali po ledenem cestišču, ko razmere na cesti nikakor niso primerne za pošiljanje e-pošte. In da se voznik ne bi spozabil, bo sistem recimo samodejno izključil vse "moteče" naprave.

Kaj je sicer trenutno in? Pred nedavnim je bil v Las Vegasu sejem zabavne elektronike, kjer so razstavljali tudi proizvajalci mobilne avtomobilske opreme. DVD-naprave za namestitev na sprednjo avtomobilsko konzolo naj bi postale del avtomobilske opreme prihodnosti. Gre za napravice, ki so križanec med satelitsko navigacijo GPS in DVD-predvajalnikom z zaslonom premera 20 centimetrov. Na DVD-je je mogoče spraviti veliko več podatkov kot na CD-ROM-e. Na DVD so recimo spravili kar 15 zemljevidov evropskih držav z vsemi možnimi podatki o črpalkah in restavracijah ter podobnem, s posebnimi sistemi pa bo voznik sproti obveščen, kje natančno se je zgodila nesreča ali je nastal zastoj in kako se ogniti gneči. Zaslon bo povezan tudi s kamerami, ki bodo razporejene po avtomobilu ali zunaj njega. Kamera na zadnjem delu avtomobila bo zanimiv pripomoček pri parkiranju. Samo DVD-predvajalnik v avtomobilu je dolgočasna zadeva, saj ne ponuja zabave v živo. Recimo prenosa nogometne tekme. Proizvajalci satelitski sistemov so po zgledu satelitskih anten, ki jih je uporabljala vojska, izdelali majhne, zgolj 10 centimetrov visoke avtomobilske satelitske antene. Američani so vgradnjo zaslonov za zdaj zakonsko omejili tako, da morajo proizvajalci zagotoviti, da se zaslon DVD-GPS vključi zgolj, če je noga na zavornem pedalu. Toda tudi to se bo dalo prej ali slej skrekati. MP3-avtoradii so že celo out, ker prihaja nova generacija digitalnih avtoradiev, ki s satelitskimi antenami sprejemajo že nekaj sto radijskih postaj. Prednost digitalnih postaj je v tem, da voznika in sopotnike neprestano obveščajo tudi o imenih skladb in izvajalcih ter kaj se v istem trenutku dogaja na sosednjih radijskih postajah. Proizvajalci "gadgetov" in izdelovalci programske opreme so se sicer znašli pred oviro, kako ves sistem zagnati tako, da bo res deloval, kako vse skupaj povezati z internetom (hitrejši prenosi podatkov bi recimo omogočali, da bi imeli prek kamer, povezanih na internet, vseskozi pod nadzorom svoje domovanje) in kako čim manj ovirati voznika pri vožnji. Za zdaj je temu najbližja glasovna tehnologija, saj recimo že obstajajo sistemi, ki vozniku omogočajo, da zgolj z glasovnim ukazom upravlja avtoradio, klimatsko napravo, mobilni telefon, električni pomik stekel, zapiranje vrat ... Sistemi pa lahko prepoznajo že več kot sto glasovnih ukazov.