Janica in Ivica sta fenomen

Kmalu se bo začelo SP v alpskem smučanju v St. Moritzu. Je mogoče, da bi Hrvaška osvojila kolajne v kar sedmih različnih disciplinah oziroma v koliko disciplinah bosta tekmovala Janica in Ivica Kostelić?

Kolajn v sedmih disciplinah ne bo mogoče osvojiti, ker bo Janica nastopila samo v štirih disciplinah, Ivica, Nika in Ana pa bodo tekmovali le v slalomu in veleslalomu. Odločili smo se, da Janica ne bo tekmovala v smuku, ker bi bilo to zanjo prenaporno. Nerealno bi bilo pričakovati, da bo Ivica osvojil kolajno v veleslalomu, Janica pa je zagotovo v igri za kolajne v slalomu, veleslalomu, kombinaciji in superveleslalomu.

S koliko kolajnami bi bili zadovoljni?

Skromen bom in bom dejal, da bo naša reprezentanca zadovoljna že z eno osvojeno kolajno v kateri koli kategoriji, ker doslej s svetovnih prvenstev še nimamo kolajn.

Si je Janica prejšnji teden v Selcih in Novem Vinodolskem odpočila, glede na to, da je pred tekmovanjem v Mariboru dobila infuzijo in da je komaj stala na nogah?

Na srečo je letos nekaj več časa, natančneje osem dni, med zadnjo tekmo svetovnega pokala in svetovnim prvenstvom, saj smo pred dvema letoma imeli le dva dni počitka. Janica je ozdravela in se dobro počuti. Njena forma še ni stoodstotna, je pa veliko boljša od tiste pred tekmovanjem v Mariboru.

Če se je počutila tako slabo, zakaj je v Mariboru sploh nastopila?

Nastopila je izključno zaradi množice navijačev, ki so prišli iz vse Hrvaške. Videli smo avtobuse celo iz Dubrovnika. Ljudje so se vozili vso noč, da bi jo videli v akciji, in preprosto rečeno jih ni hotela razočarati.

Se lahko Ivica poteguje za kolajno tudi v veleslalomu? Ima dovolj moči, da bi nastopil še v kombinaciji?

Bralce moramo spomniti, da je bil Ivica eden najboljših mladincev na svetu in da je bil odličen v smuku in superveleslalomu, potem je imel štiri poškodbe in pet operacij v štirih sezonah zapored, zato smo se odločili, da nekaj časa ne bo tekmoval v hitrih disciplinah. Zdaj je na vrsti priprava za kombinacijski smuk na zimski olimpijadi v Torinu leta 2006, po njej se bo morda vrnil k hitrim disciplinam.

Poleg Janice in Ivice sta v tej sezoni opazne rezultate dosegli še Ana Jelušić in Nika Fleiss.

Res je, obe sta dobri. Pred dnevi je Ana Jelušić v Sloveniji osvojila naslov prvakinje na zimskem festivalu mladih. Ana in Nika gotovo sodita med najobetavnejše mladinke na svetu, zato vanju zelo veliko vlagamo. Nika je izjemno dobro začela sezono v Ameriki, potem so bili izidi nekoliko slabši. Vse to je razumljivo, saj gre za še vedno mlado dekle brez posebnih izkušenj. Podobno je bilo z Ano. Obe zelo dobro smučata in poskušamo jima zagotoviti najboljše možne razmere za trening in nastope.

Hrvaški novinarji pogosto pišejo, da Slovenci mislijo, da v hrvaškem smučanju pravzaprav ni nikogar razen družine Kostelić.

Res je družina Kostelić pravi fenomen, Janica in Ivica pa sta, lahko rečemo, potisnila naprej hrvaško smučanje. Seveda izkoriščamo njune dosežke in trenersko delo Anteja Kostelića pri vzpostavitvi sistema in za to, da bi v svetovno smučanje v doglednem času pripeljali še druge nadarjene hrvaške športnike. Poleg Janice in Ivice, ki sta pravi fenomen, imamo za zdaj Niko in Ano, ki spadata v sam vrh med smučarkami njune generacije. Za njimi prihaja nova generacija dečkov, ki so zelo nadarjeni, vendar bo njihov čas prišel šele čez dve leti, saj so zdaj stari od enajst do petnajst let. Pripravljamo jih za olimpijado v Torinu, čeprav bo njihovo optimalno obdobje šele v času olimpijskih iger leta 2010. Naš namen je bil Janico in Ivico pripeljati v svetovni smučarski vrh in zagotoviti, da tam čim dlje ostaneta, da bi od tega kaj imeli tudi tisti, ki prihajajo za njima.

Govori se, da Kostelićeva trenirata precej več od drugih smučarjev. Je to res?

No, ni čisto res. Pravzaprav trenirata vse manj in manj. Prej sta zelo veliko trenirala. Njuni odlični dosežki so posledica dolgoletnega trdega in požrtvovalnega treninga. Zelo velikokrat sta ponavljala iste vaje. Zdaj uživata sadove svojega dela.

Koliko ur na dan trenirata?

Včasih sta na terenu od osem do petnajst ur s krajšim odmorom, včasih pa trenirata vsega dve uri. Pozimi se trenira drugače kot poleti.

Ali tudi drugi smučarji trenirajo enako in tako intenzivno? Če torej delo svojih mladih smučarjev danes primerjate z delom, ki sta ga Janica in Ivica opravljala pred petimi leti in še prej, so tudi ti mladi tako pridni in zavzeti športniki?

Lahko rečem, da smo uporabili "model Kostelić" in da mladi veliko delajo. Sadovi takšnega treninga so vidni. Kljub vsemu se s temi mladimi ni delalo kot s Kostelićevima, saj sta onadva pri osmih ali devetih letih začela težko fizično delo.

Bi Anteju Kosteliću uspelo oblikovati vrhunske športnike tudi, če ne bi treniral svojih otrok?

Ante je vrhunske izide dosegel že v rokometu, tako da gre za vrhunskega trenerja, ki bi bil gotovo prav tako uspešen pri drugih otrocih. Pomembno bi bilo le, da bi se z njimi začel ukvarjati zelo zgodaj, da bi bili čim mlajši in bi jih potem vzgajal s treningi. Janica in Ivica nista samo dobro strenirana, ampak sta tudi vzgojena skozi šport. Če športniku pri petindvajsetih letih podvojite trening, bo verjetno pregorel in bo rekel, da je trener nor. Torej gre za metodo in dolgotrajno delo.

Kaj o Anteju Kosteliću pravijo drugi trenerji? Ga občudujejo? Kakšen odnos imajo ljudje v svetovnem smučanju do Kostelića?

Namen Anteja Kostelića je bil, da bosta njegova otroka nekoč z zlatimi črkami zapisana v zgodovino svetovnega smučanja, zato je vse podredil temu cilju. Takšen človek, tako kot vsi "geniji" ali "fanatiki", mora biti nekaj posebnega. Kostelić v tem smislu ni navaden človek. Način dela je drugačen, raznolik, kompleksen, imaginativen. Najprej je preučil jugoslovanske, pa ruske, pa ameriške, pa evropske metode treninga, na podlagi tega pa oblikoval svoj model. Seveda v svetovnem smučanju drugi niso navdušeni, ker so se pojavili neki Hrvatje, ki jim jemljejo kolajne, slavo in denar. So pa odnosi kljub temu zelo korektni. Večina športnikov izjemno ceni delo družine Kostelić. Seveda so tudi nevoščljivci.

Je Ante Kostelić še vedno Janicin in Ivičev osebni trener?

Ante je glavni trener naše reprezentance, vendar so programi različni. Imamo tudi druge trenerje. Ante je zdaj odgovoren za Janico, toda pozimi se moški in ženski programi razlikujejo, tako da je Ante z Janico, Ivici pa pomaga Slovenec Jovan Vincenci.

Že kar legendarne so zgodbe o tem, da je mama Marica menda delala po hotelih, da sta Ivica in Janica lahko trenirala, da so spali tudi v gozdu itd. So te zgodbe resnične?

Ni res, da bi gospa Marica Kostelić delala po hotelih, res pa je, da so imeli težko življenje in da si marsičesa niso mogli privoščiti, ker so otrokoma hoteli omogočiti rast v športni karieri, saj so bili v dokaj slabem finančnem položaju. Janice in Ivice ni nihče silil v takšno življenje, to sta sama želela, ker sta uživala v smučanju. Prav gotovo pa ju je tako življenje utrdilo in zato sta zdaj tako dobra.

Na enem zadnjih moških slalomov je Janica nastopila kot predtekmovalka in dobro ji je šlo. Če bi smučala nekoliko napadalneje ali bolj divje, bi lahko prišla med prvih deset tekmovalcev?

Mislim, da ne. Po rezultatih bi se lahko uvrstila med prvih trideset tekmovalcev. Na tem moškem slalomu je Janica smučala za trening, ker je tisti teden trenirala skupaj z bratom, ne zato, da bi se pomerila z moškimi, čeprav je pokazala, da ni daleč od njih. Sicer pa je treba vedeti, da Janica na treningih nikoli ne smuča tako dobro kot na tekmovanjih, saj je na tekmovanjih navadno odlična, torej ravno nasprotno od večine športnikov, ki so na treningih boljši kot na tekmovanjih.

Ker ste strokovnjak, ki je tesno povezan s slovenskim smučanjem, kaj menite o sedanji krizi slovenskega smučanja?

Predvsem o slovenskem smučanju ne morem izreči nič razen pohval. Veliko sem sodeloval s Slovenci in jim veliko dolgujem. V krizi ni le slovensko, ampak prav tako nemško in švicarsko smučanje, pa tudi smučanje drugod. To je normalno. Prepričan sem, da se bodo Slovenci izvlekli iz krize, če se bodo vrnili k svojemu načinu dela. Menjava generacij je vedno boleča. To smo na Hrvaškem na primer videli pri košarki.

Imate enak položaj, kot ga je v Sloveniji in Jugoslaviji imel Tone Vogrinec. Je vaš vzornik?

Brez dvoma. Tone je bil in je še moj vzornik in zelo veliko mi je pomagal. Od njega sem se resnično ogromno naučil, kar zadeva stike in model dela. Tone je začetnik jugoslovanskega smučanja in vsi, posebno v Sloveniji, bi morali biti hvaležni temu velikemu športniku. Če bi bilo s Tonetom kaj narobe, gotovo ne bi trideset let vodil zveze. Mislim, da lahko rečemo, ne da bi s tem koga užalili, da je šlo s slovenskim smučanjem navzdol po tem, ko Tone ni imel več prave spodbude za delo, kar pri njegovih letih ni nič nenavadnega. Vsekakor bi mladim smučarkam in smučarjem sporočil, naj bodo ponosni, ker živijo v veliki smučarski državi, in naj ne glede na krizne razmere čim več in čim bolj zavzeto, to je marljivo delajo. Nadarjenost ni dovolj. Treba je vztrajno trenirati.

Po tekmovanju v Kranjski Gori je izbruhnila afera zaradi spornih izjav Ivice Kostelića. So težave, ki so jih povzročile te izjave, minile?

Da, so. Po vsem skupaj je treba še enkrat ponoviti, da Ivica ne razmišlja tako, kot so mu zdaj pripisovali. Uporabil je napačno metaforo, toda treba je razumeti, da je bil dolga leta osamljen in je sam trdo delal. Morda se je zaradi tega po zmagi odzval preveč čustveno, prenagljeno in nepremišljeno, vendar se je za vse iskreno opravičil.

Veliko škode je bilo povzročene v tujini, več kot na Hrvaškem, posebno v Avstriji, kjer je nacizem občutljiva tema. Vam je grozilo, da boste ostali brez kakega pomembnega sponzorja?

Stvari so se umirile in gotovo se kaj takega ne bo ponovilo. Seveda za nekatere sponzorje stvar ni bila prijetna, a so nam vsi stali in nam še stojijo trdno ob strani.