Nogometna vojna

Zamenjati vse podoficirje in vojake, da bodo generali lahko ostali

© Nada Žgank

Kdaj je združenje nogometnih prvoligašev prevzelo vodenje prve nogometne lige od NZS?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

© Nada Žgank

Kdaj je združenje nogometnih prvoligašev prevzelo vodenje prve nogometne lige od NZS?

Tega je zdaj že dve leti, torej odkar imamo vse pristojnosti, ki smo jih dobili s sklepom izvršnega odbora NZS. Prevzeli smo vodenje lige v celoti z veljavnimi tekmovalnimi dokumenti, ki so bili sprejeti pri organih NZS, in to na podlagi Uefinih in Fifinih pravil igre.

Kakšna je sestava združenja in kakšno vlogo ima pri klubih?

Združenje, ki je bilo ustanovljeno pred desetimi leti, ima osnovno nalogo interesno združevati klube, ki nastopajo v prvi nogometni ligi, in delovati na podlagi vseh tistih akcij in nalog, za katere se v organih združenja dogovorimo.

Kako pa sta si združenje in NZS razdelila naloge in funkcije?

Združenje ima dva sklopa nalog. Prvič, da deluje v interesu klubov prve slovenske nogometne lige, navznoter in navzven. Se pravi do NZS in do drugih institucij. Pred dvema letoma smo dobili še eno nalogo, vodenje lige. Za vodenje lige imamo organe, ki jih je potrdilo predsedstvo združenja, vodjo tekmovanja, sekretarja tekmovanja, disciplinsko komisijo, komisijo za status igralcev itd. To je le servis klubom, to smo prej pri NZS najbolj pogrešali, v vsebinskem smislu seveda, ne samo v formalnem. Zveza, ki je krovna organizacija, pa opravlja poslanstvo vodenja vse nogometne dejavnosti, najprej reprezentance, na vseh ravneh, ne samo A-reprezentance, skrbi pa tudi za razvoj mladinskega nogometa.

Ko govorimo o pomanjkanju denarja, bode v oči, da se NZS bohoti v razkošnih prostorih, klubi pa životarijo.

O tem ne želim govoriti v smislu slovenske zavisti. Daleč od tega. Zelo smo veseli, da je slovenska reprezentanca prišla na evropsko in svetovno prvenstvo in da se je zveza s tem rešila finančnih skrbi. Ne motijo me prostori, mislim celo, da je prav, da zveza nemoteno posluje. Moti to, da se po vseh teh uspehih do slovenske nogometne lige, ne samo prve, tudi drugih, obnaša vse bolj mačehovsko. To nas najbolj moti.

Težave vedno nastanejo pri denarju.

Očitno so nekateri v NZS res izgubili kompas. Ne le da so hoteli ves denar zadržati za delovanje zveze, kar seveda ni sporno, vsaj kar zadeva nagrade igralcem in strokovnemu vodstvu. Glede tega nismo dajali nikakršnih izjav. NZS potrebuje sredstva za delovanje, tako kot vsaka institucija. V oči bode odnos bogate zveze do klubov, saj imamo bogato nogometno zvezo in take klube, kot jih imamo. Uefa je še bogatejša, a se do klubov obnaša korektneje. Združenje v imenu klubov prve lige zahteva od NZS izključno denar, ki ga je Uefa prek svojih odborov namensko določila za solidarno pomoč klubom iz prvih lig v Evropi. Uefa je sama naredila razdelilnik, seveda so v prvem delu bogatejši in uspešnejši. Mi bi morali za leto 2002 dobiti 45 milijonov tolarjev, leto prej 44 in še nekaj, leta 2000 pa 75 milijonov tolarjev, zaradi Mariborovega nastopa v ligi prvakov. Vsega skupaj torej nekaj več kot 165 milijonov tolarjev. Zveza bi morala ta sredstva nakazati ligam in lige naprej klubom. Pogoja sta samo dva: denar mora biti porabljen za razvoj mladinskega klubskega nogometa in lahko ga dobijo samo tisti, ki imajo piramido nogometašev od dvanajstega leta navzgor. Ta pogoja naši klubi izpolnjujejo. Koliko odstotkov pripada kateremu klubu, v to se ne vtikajo. Tako je povsod po Evropi, preverili smo pri Švicarjih, Avstrijcih in Hrvatih.

Uefa denar deli že od leta 2000, zakaj ste se oglasili šele zdaj?

Uefa in Fifa komunicirata izključno z zvezami. Samo izjemoma z ligami in s klubi. S klubi le v drugem delu lige prvakov, to znajo povedati Mariborčani, saj so jim poslali inšpekcijo z zahtevo oziroma navodili, kako pripravljati tekme za njihovo tekmovanje. Torej obstaja le ta komunikacija, še posebej zato, ker sta Uefa in Fifa zelo ortodoksni organizaciji in nista pripravljeni na hitre spremembe. Če vmesni člen ne pošilja informacij naprej, ne moreš vedeti, ker je tok informacij prekinjen. Lani konec novembra smo to odkrili, vendar informatorja ne bomo izdali.

Ampak vse to je bilo mogoče prebrati na spletni strani Uefe, ti podatki niso bili tajni!

Nismo šli na ta del spletne strani, čeprav si vsaj enkrat na teden ogledam Uefino spletno stran. Verjetno si jo ogledajo tudi v naših klubih. Očitno nismo iskali dovolj podrobno. Žalostno pa je, da moramo to sploh preverjati. Pa tudi Uefa do leta 2000 denarja ni delila, ker tega prej ni bilo. Žalostno je, da nismo vedeli, vendar je še bolj žalostno, da bomo morali krovno organizacijo pri vsem denarju, ki ga ima, nadzorovati. Zveza ima dovolj sredstev za delo z mladimi. Združenje je želelo, da se delo z mladimi bolje organizira, in to so formalno naredili s sprejetjem štiriletnega delovnega načrta, seveda pa je še naprej temelj klub. Uefa, Fifa in naša država, slednja sicer malo, dajejo namenska sredstva za to. Ne trdimo, da so ta v NZS slabo izkoristili. Ugovarjamo temu, da so trošili naša sredstva. Za leto 2002 je imela NZS iz tega naslova 263 milijonov tolarjev skupnih prihodkov. Mi želimo imeti 45 milijonov, samo tisto, kar je Uefa namenila ligam. V tem trenutku ne govorimo o drugih sredstvih, ob kakšni drugi priložnosti bomo mogoče spregovorili tudi o tem. Zdaj govorimo le o Uefinem denarju, ki je namenjen za klubsko delo z mladimi.

Ste se že pogovarjali, kako bi se ta denar delil in kdo bi dobil največ?

O tem se že pogovarjamo, odločili se bomo na podlagi Uefinih meril, ko bomo denar imeli. Ko smo novembra zadevo odkrili, smo se najprej želeli pogovoriti z vodstvom nogometne zveze. Zadevo smo želeli urediti doma, pomesti pred svojim pragom, kot pravimo. Na prvem sestanku nam je ožje vodstvo zveze ponudilo 22 milijonov tolarjev.

Posredno so s tem priznali, da vam ta sredstva pripadajo!

Tako je. Kakšen je bil revolt predsednikov in direktorjev klubov, mi ni treba posebej opisovati.

Kako pa so prišli do 22 milijonov?

Tako kot na tržnici, malo so barantali. Kasneje so nam ponudili 45 milijonov tolarjev. Sam sem predsedniku predlagal, naj klubi dobijo nekaj denarja tudi od zaslužka s svetovnega prvenstva in naj bi se ta pogajanja počasi končala. Rečeno je bilo, da se bo o tem razmišljalo. Njihova aroganca do klubov prve SNL pa se je najbolje videla, ko smo septembra pisali predsedniku NZS Rudiju Zavrlu, naj nam da del sredstev od svetovnega prvenstva. Šele 27. novembra so nam odgovorili, da nam ne bodo dali nič, ampak bodo denar namenili za razvoj mladinskega nogometa. Niso pa vedeli, da mi že vemo, da jim Uefa daje denar za mladinske pogone, ki bi ga morali dobiti mi. Torej so nam hoteli eno stvar prodati celo trikrat. Sami dobivajo denar za mladinske selekcije od Uefe in Fife, nam pravijo, da bodo zaslužek od svetovnega prvenstva namenili za mladinske selekcije, in še za naš denar pravijo, da so ga namenili za mladinske selekcije.

Pravite, da ste se pogajali, Zavrl pa to zanika.

Zavrl danes ni zanikal, da smo bili skupaj in da smo se o tem pogovarjali. Ali temu rečete pogajanja ali zahtevek za sredstva, je vseeno. Res je, da je to bolj zahtevek za naša sredstva. Podcenjujoče pa je, da ti ponudijo 22 milijonov. Danes je tudi izjavil, da klubi tega ne bi znali upravljati. Predsedniki teh klubov so tretji človek Mure, prvi človek CMC, prvi človek Primorja, podžupan Ljubljane, prvi človek Ere, v teh letih je bil predsednik tudi prvi človek Hita, Georgij Suban, ki sam priskrbi Kopru ogromno denarja. In ti ljudje niso sposobni, govorim hipotetično, upravljati štirih milijonov za mladinske selekcije, kjer povprečni letni proračuni mladinskih selekcij znašajo od 15 do 30 milijonov tolarjev. Če to ni za te ljudi žalitev.

Zavrl je poudaril, da na primer Korotan denarja gotovo ne bi dal za mladinski nogomet. Hotel je torej povedati, da klubi denarja ne bi namenili mladinskemu pogonu. Se pravi, da so vas obsodili vnaprej!

V ligi Simobil je bilo v teh treh letih 16 klubov, Korotan je samo eden od 16. Kljub vsej blokadi pa je njegova mladinska šola še vedno živa. Izkazovati nezaupanje in se braniti na tak način, sam pa si prisvojiti tuj denar, ne govorim o njem osebno, ampak o instituciji NZS, je nekorektno oziroma pokvarjeno. So vzvodi, da gredo ta sredstva v prave roke. Lahko bi združenje plačevalo trenerje vseh selekcij. To ni taka velika umetnost, da bi to znali narediti samo v NZS.

Zavrl pravi, da so imeli soglasje Uefe in da bodo za letos poskusili dobiti soglasje prvoligašev!

Izjava predsednika NZS, da smo edini primer v Evropi, je res šokantna. Ali ni s to trditvijo priznal, da je predsednik najslabše zveze v smislu klubskega nogometa na stari celini? In če je res tako, kaj je v preteklih enajstih letih naredil, da bi bilo bolje? Ali pa očitno meni, da je samo predsednik reprezentanc. Če je dobil za to dovoljenje Uefe, je s tem dokazal, da je zavajal tudi to organizacijo, ne samo klube, IO NZS, skupščino NZS in slovensko športno javnost. Upam, da bo imel toliko poguma, da bo tudi predsednikom slovenskih prvoligašev v obraz povedal, da niso sposobni razdeliti denarja za delo z mladimi, so pa sposobni zagotoviti sredstva za delo klubov.[Author ID1: at Fri Feb 7 13:46:00 2003 ]

Mislite, da zveza še ima ta denar?

Zveza, ki ima za poslovanje za tri leta vnaprej rezervirana sredstva, ima neprimerno več sredstev od tega zneska, ta zanjo ni tako velik, za klube pa je.

Kako boste ukrepali, če NZS denarja ne bo hotela dati?

Za zdaj smo obvestili javnost. Počakali bomo do drugega tedna, ko je sklicana seja predsedstva, potem se bomo odločili za nadaljnje ukrepe. Vsekakor bomo vztrajali pri tem denarju, kajti nihče nima pravice razpolagati s tujim denarjem in ga zapravljati.

Torej sodišče?

Med drugimi je tudi to možnost. Če se ne bo mogoče dogovoriti. Čudno je, da si tisti, ki imajo toliko denarja, prisvajajo še tuj denar. Tožijo se s klubom, mogoče se bodo tudi z združenjem. Očitno je, da bo treba zamenjati podoficirje in vojsko, generali pa bodo ostali isti.

Ko smo že pri generalih, menda se je bivši predsednik NK Mura in podpredsednik NZS Tugo Frajman v tem sporu postavil na stran NZS, se pravi proti svojemu klubu.

Prav je, da se to vpraša njega. Osebno sem ga vprašal 12. januarja na Trojanah, ko še nisem bil prepričan, ali ve za ta sredstva. Zame pa je odigral enako, ali je vedel ali ne.

So klubi kaj imeli od milijonov, ki jih je NZS dobila ob uspehih reprezentance?

Ko so po evropskem prvenstvu pokrili vse stroške in premije, jim je ostalo 137 milijonov tolarjev, to so njihovi podatki. Klubi niso dobili nič. Pa smo bili tiho, smo si rekli, se je vsaj del nogometa dvignil. Po svetovnem prvenstvu, ko so spet dobili toliko denarja, spet ni bilo nič. Navsezadnje je večina igralcev zrasla v slovenski nogometni ligi. Za letošnjo in prihodnjo sezono smo predlagali, ali nam lahko pomagajo pri plačilu sodnikov, to bi jih stalo 66 milijonov tolarjev. Torej klubi ne bi kupovali igralcev, kot radi rečejo ... Odgovorili so nam, kot sem že rekel, da bodo dali denar mladinskemu pogonu.

Ko smo že pri denarju, ali veste koliko klubov bo končalo letošnjo sezono, glede na to, da nekateri nimajo niti za vodo in elektriko?

Ne vem. Ampak klubi so devet let in pol životarili pod zvezo, pa ni nikogar nič zanimalo. Za naprej smo se sami, predsedniki klubov, odločili, da začnemo kakovostnejše delo v klubih, odločili smo se za transparentnejše finance, za redno plačevanje igralcev in trenerjev. Da bi nogomet izgubil sloves črnih fondov. Da bi klubi začeli podpisovati pogodbe v višini sredstev, ki jih lahko zagotovijo. Da smo mislili resno, kažeta dve stvari, zneski v pogodbah so začeli padati in klubu, ki ni izpolnil obljub, smo odvzeli točke. Združenje pa nima sredstev, da bi komu pomagalo. Naš cilj je, da bo liga takšna, kot jo želi imeti in jo je sposobno imeti in jo hoče imeti slovensko gospodarstvo. Na realna tla se je enkrat treba postaviti. Najboljši nogometaši bodo šli, ker jih v Sloveniji ne bomo mogli plačevati. Sliši se kruto, ampak tako je in prav je tako. Danska je leta 1992, ko je bila evropski prvak, imela le enega reprezentanta, ki je igral doma. Pa ima veliko večji bruto družbeni prihodek kot mi.

Kot kaže sedaj, se lahko zgodi, da bo prva liga pomladni del začela le z devetimi klubi. Kaj se bo zgodilo, če bodo trije klubi izstopili?

Težko bo, ker tega ni predvidel noben pravilnik. Če se bo to zgodilo, se bomo vsekakor posvetovali tudi s predstavniki NZS.

Slišati je očitke, da se je liga pod pokroviteljstvom NZS vedno končala z vsemi klubi?

V teh letih ni nihče poskrbel za igralce in trenerje. Če bi se obnašali tako kot zveza, zdaj ne bi bilo nobenih težav. Drugo vprašanje je, ali je to možno ob prihajajočem licenciranju klubov, ki je pred vrati. Če zagovarjaš anarhijo, je bilo prej vse v redu. Če pa ne, so take izjave le podlo izzivanje.