Iztok Klemenčič

17. 2. 2003  |  Mladina 7  |  Družba

Ne za denar, za sceno gre

Kdaj so predmeti v filmu reklama in kdaj scena ter zakaj je product placement pri nas prepovedan

Buy another day: Sony in whiskey

Buy another day: Sony in whiskey

Bombardiranje potrošnikov z bolj ali manj zmogljivimi žepi z neštetimi oblikami oglaševanja ni zares nič novega. Še v tako zakotnih hribih in dolinah, da sploh ne govorimo o bolj urbanih naselbinah, zliti z okoljem v nas prijazno zrejo jumbo plakati, poštni nabiralniki se šibijo pod težo umetelnih tiskovin, z neštetih radijskih in televizijskih frekvenc pa nas glasovi in obrazi najrazličnejših slavnih in anonimnih likov prijazno vabijo in prepričujejo, kateri izdelek ali blagovna znamka je trenutno najboljša ali najbolj fensi na tržišču. Oglaševalskih trikov je nešteto, mednje pa prav gotovo sodi tudi "product placement". V slovenščini za zdaj še ni uradnega prevoda, dostikrat se v člankih in razpravah pojavlja beseda "umestitev izdelkov" ali "umestitev blagovnih znamk v programske vsebine", pri čemer je prepoznavna njihova blagovna znamka, še največkrat pa se uporablja kar "domača" beseda product placement. Gre za čisto preprost štos. Product placement je način reklamiranja, ko se neki izdelek ali blagovna znamka na filmu ali televiziji uporabi kot scenski rekvizit tako, da ga vsak gledalec z lahkoto prepozna, ali ko kak očem prijazni igralec ali igralka v filmu ali nadaljevanki s svojim glaskom prepričljivo izgovori ime izdelka, blagovne znamke ali storitve, pri čemer je umestitev lahko načrtovana ali ne. V začetkih filmske industrije se ta način oglaševanja ni pojavljal, vsaj ne načrtno - scenografi, rekviziterji in producenti so izdelke za sceno ponavadi kupovali v trgovinah -, dokler iznajdljivi oglaševalci niso poštekali, da ni boljšega, kot če njihov izdelek ali logo na filmu ali na tv pokažejo v kakšnem kadru, še boljše pa, če ga uporablja ali razkazuje kakšen slaven igralec ali igralka. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja pa vse do danes modne trende vse vrste industrije nakazujejo tudi ali pa predvsem filmski zvezdniki. Proizvajalci cigaret in alkoholnih derivatov so bili sploh prvi, ki so hollywoodske zvezdnike spodbujali, da si v filmih prižigajo cigarete in žlampajo viski in pivo. Prvi pravi product placement naj bi se zgodil sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja, ko je Joan Crawford v filmu Mildred Pierce pila viski znamke Jack Daniels, Katherine Hepburn pa je imela bližnje srečanje z dry ginom Gordon. V naslednjih desetletjih so se v filmih poleg alkohola in tobaka, ki jima 21. stoletje ni ravno naklonjeno, začeli pojavljati tudi drugi izdelki. Ljudje so pač zahtevali "real life" tudi na filmu in televiziji. Nobena skrivnost ni tudi to, da so iz product placementa nastale telenovele v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Oglaševalci so iskali načine, kako bi gospodinjam poleg 30- in 40-sekundnih spotov prikazovali gospodinjske aparate in druge izdelke.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje: