Ne v našem imenu!

Vsi so se ustrašili, da se bo letošnja podelitev Oskarjev prelevila v orjaško protivojno manifestacijo. Res vsi - bušiji, neokonzervativci in napumpani patrioti, ki so Hollywood obtoževali nepatriotizma in protiamerikanizma, Akademija, ki je podelitev organizirala, in TV mreža ABC, ki je podelitev prenašala. Ni čudno, huh, mnogi h'woodski igralci in režiserji so v zadnjem času vojni rekli ne - Martin Scorsese, Robert Redford, Dustin Hoffman, Tim Robbins, Danny Glover, Jessica Lange, Joanne Woodward, Edward Norton, Ed Harris, Jane Fonda, Anjelica Huston, Janeane Garofalo, David Duchovny, Matt Damon, Susan Sarandon, Martin Sheen, Marisa Tomei, Annabella Sciorra, Sally Kirkland, John Cusack, Robert Altman, Spike Lee, George Clooney, Rob Reiner, Sean Penn, Ron Shelton, Kevin Smith, Oliver Stone, John Sayles, Jim Jarmusch, Terry Gilliam in tako dalje. Truma. Plus: Viggo Mortensen je Gospodarja prstanov 2 promoviral v mikici s protivojnim geslom "No More Blood For Oil", rekoč: "Mislim, da civilisti v deželah, ki jih bombardiramo, na nas ne gledajo tako kot Evropejci ob koncu II. svetovne vojne. Ne mahajo z zastavami. Mislim, da v ameriški vladi vidijo Sarumana." In seveda, Woody Harrelson je oktobra v časopisu Guardian objavil esej Sem Američan, ki ima dovolj ameriških laži, v katerem je raztrgal Busha: "Sem Američan, ki ima dovolj laži. In naša vlada v glavnem laže." Ja, upravičeno so se ustrašili, da se bo letošnja podelitev Oskarjev prelevila v orjaško protivojno manifestacijo. Ni se. Prelevila se je v največjo protivojno manifestacijo v zgodovini podelitev Oskarjev!

Da bo res hudo, je postalo jasno že dan pred podelitvijo Oskarjev, 22. marca, ko so v Los Angelesu podelili Spirit Awards, nagrade za neodvisne filme, za filme, ki so nastali zunaj velikih h'woodskih studiev.

Zbrala se je vsa elita, praktično vsi pa so nosili mirovniške značke in drug za drugim rohneli proti vojni in Bushu, najbolj kakopak Michael Moore, kontroverzni avtor, aktivist in režiser slovitega doku-eseja Bovling za Columbine, ki je nosil bedž z napisom "Shoot movies, not Iraqis" in ki je Busha razglasil za "fiktivnega predsednika" in "terorista". Julianne Moore, zvezdnica filma Far From Heaven, ki je pobral največ Spiritov, je poudarila, da "vojskovanje ni rešitev", igralka Maggie Gyllenhaal (Secretary) je dodala, da gre pri tej vojni le "za nafto in imperializem", igralec/režiser Mike White (The Good Girl) pa je opozoril, da je treba "Busha spraviti iz Bele hiše". Hja, generalka je uspela, celo tako zelo, da je mreža ABC napovedala, da se bo med prenosom podelitve Oskarjev po potrebi vključevala tudi na iraško fronto - saj veste, če bi se med potencialnim zahvalnim govorom Michaela Moorea v Iraku slučajno zgodilo kaj hudega in nepričakovano prelomnega.

Akademija pa je napovedala, da med presenterji Oskarjev ne bodo zvezdniki, ki so v zadnjem času agitirali proti vojni. Ker bi morali izključiti pol Hollywooda, so očitno sklenili kupčijo - zvezdniki, ki so agitirali proti vojni, bodo nastopili kot presenterji, toda na odru proti vojni ne bodo agitirali. Iskreno rečeno, ni jim bilo treba - dovolj je bilo, da so se po vsem tem pojavili na odru. Hočem reči, ko se je na odru pojavila recimo Susan Sarandon, je bil to čisti protivojni statement. Nič ni rekla, dignila je le prste - peace. In tovrstnih pojavitev - okej, protivojnih statementov - je bilo kar nekaj (Dustin Hoffman, Harrison Ford, Meryl Streep, Salma Hayek ipd.). Direktno agitiranje so lahko mirno in brez slabe vesti prepustili drugim, dobitnikom Oskarjev, še toliko bolje, ker je bilo le malo verjetno, da Oskarja za dokumentarni film ne bo dobil Michael Moore. In ko ga je dobil, ga je publika pričakala z ovacijami - ja, cela dvorana je stala! Oskarjevca v tej kategoriji taka čast še ni doletela. Nikoli. Moore, ki je na oder pripeljal vse nominirance v tej kategoriji, ni okleval: "Živimo v fiktivnih časih. Živimo v časih, ko so fiktivni volilni izidi v Belo hišo pripeljali fiktivnega predsednika. Živimo v časih, ko imamo človeka, ki nas v vojno pošilja iz povsem fiktivnih razlogov." Potem je kriknil: "Mi vsi smo proti vojni, gospod Bush!" Preden so ga preglasili z muziko, je kričal: "Sram naj vas bo, gospod Bush, sram naj vas bo!" Delu dvorane - tam nekje na balkonu - se je to zdelo too much, tako da je bilo slišati buuuu, toda njegov "Sram naj vas bo, gospod Bush" bo šel v anale podelitev Oskarjev. Takega protivojnega krika ni bilo slišati niti v času vietnamske vojne, pa je trajala 12 let.

Igralec Gael Garcia Bernal, ki je napovedal song iz Fride, je rekel: "Če bi bila Frida Kahlo še živa, bi bila na naši strani - proti vojni!" Barbra Streisand je agitirala za svobodo izražanja, Chris Cooper je vsem zaželel mir, Nicole Kidman je rekla nekaj o tem, da družine med vojno trpijo, režiser Pedro Almodovar je svojega Oskarja posvetil "vsem ljudem, ki so za mir in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in mednarodnega prava", Adrien Brody pa je v finem, dolgem, patetičnem govoru povedal, da je med snemanjem Pianista, filma o nacističnem holokavstu, spoznal, kako vojna ljudi dehumanizira. Okej, Pianist je bil med nominiranci edini vojni film, kar pa naj vas ne zavede - vsi nominirani filmi, Ure do večnosti, Chicago, Tolpe New Yorka, Gospodar prstanov 2 in kakopak Pianist - so filmi o smrti, kapsule zeitgeista, heh, vojni filmi.