7. 4. 2003 | Mladina 14 | Družba
Umazana agresija
V vojni, ki je ni odobril VS OZN, zavezniki kršijo množico pravil bojevanja
Mrtvašnica v Bagdadu: žrtve osvobajanja Iraka
© Hien Lam Duc/Editing server/ipa PRESS
Predvsem ameriški mediji in strokovnjaki enostranski napad ZDA na Irak opisujejo kot preprosto policijsko posredovanje in akcijo za zamenjavo režima. Ameriški predsednik celo vztrajno trdi, da imajo ZDA pravzaprav že od leta 1991 “avtorizacijo” in pravico do napada na Irak. To seveda ni res. V vseh resolucijah, s katerimi VS OZN dovoljuje “uporabo vseh potrebnih sredstev” ali “vseh nujnih ukrepov”, je zmeraj uporabljena le besedna zveza “all necessary means” ali “all measures necessary”. Kjer teh besed ni najti - in v zadnji resoluciji o Iraku jih ni -, samovoljni napad ni dovoljen. Napad na Irak je zato le mednarodnopravno prepovedana agresija zunaj vseh okvirov doktrine “pravične vojne”. Najpreprostejša definicija “pravične vojne” namreč trdi, da je vojna pravična, če se vojskuje država, ki je napadena, ali države, ki imajo za to “legalno avtoriteto”. Irak pa ni napadel ZDA in ZDA za poseg nimajo avtorizacije VS OZN. Že zato so voditelji držav napadalk nedvomno odgovorni za z nuernberškimi načeli definirana “kazniva dejanja zoper mir”, za “načrtovanje in pripravljanje začetka agresivne vojne v nasprotju z mednarodnimi pogodbami” in “sodelovanje v splošnem načrtu ali zaroti za uresničitev vseh opisanih dejanj”. Države članice OZN imajo ob agresiji pravico in dolžnost, da napadeni državi - nikakor pa ne napadalcem - pomagajo pri obrambi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
