Teksaška pravica

Ko vidite, kaj se dogaja v Iraku, si rečete - uf, kaj se potem dogaja šele v Teksasu! Bushevem Teksasu. Za začetek, dogajajo se čudne, smešne, naravnost komične reči - 12. maja je 55 demokratskih poslancev teksaškega kongresa zbežalo v sosednjo Oklahomo. Ja, prebegnili so - začasno emigrirali. V Oklahomo so se šli skrit! Pred kom? Pred bušiji. Smešno, ne. Komično. Zakaj so se teksaški demokrati kolektivno zatekli v Oklahomo ni nobena skrivnost: hoteli so se izogniti izglasovanju zakona, ki bi teksaške volilne okraje hudo in res drastično spremenil. Vedeti morate, da v Ameriki volilne okraje spremenijo oz. "prepakirajo" vsakih 10 let - po popisu prebivalstva. Kdaj so to nazadnje storili? Leta 2000. Kaj to pomeni? Točno, da bi se teksaške volilne okraje "prepakiralo" šele leta 2010. Kje je meso, veste - v Ameriki so predsedniške in kongresne volitve prihodnje leto, Teksas pa je ena izmed ključnih zveznih držav, saj ima veliko število elektorskih glasov - kar 32, le Kalifornija jih ima več. Zoprno. Če bi namreč Bush na volitvah izgubil obe elektorsko največji državi, Kalifornijo, kar je zelo verjetno (na zadnjih volitvah jo je izgubil), in Teksas (na zadnjih volitvah ga je dobil), mu skoraj ne bi bilo rešitve - izgubil bi Belo hišo. Zelo verjetno. Plus: ker je Teksas na zadnjih volitvah v predstavniški dom nacionalnega, zveznega kongresa izvolil 17 demokratov in le 15 republikancev, bi radi republikanci zrežirali volilno shemo, ki bi leta 2004 v Washington odpeljala več republikancev kot demokratov. Da pa bušiji Teksasa ne bi prepustili metu kocke, je Tom DeLay, razvpiti, zloglasni in ortomračnjaški washingtonski republikanski kongresnik (jasno, doma iz Teksasa), teksaškim republikancem poslal befehl: Prepakirajte teksaške volilne okraje! Kar je bilo tako, kot bi rekel: Naredite mi to deželo republikansko!

V kongresih južnih držav imajo republikanci že tradicionalno večino, zato s pakiranjem volilnih okrajev ni problema. Ko je frka, pač volilne okraje prepakirajo - hej, saj imajo večino. V Teksasu pa je zgodba malce drugačna. Teksaški demokrati resda niso prav posebej liberalni, prej narobe, v teksaškem kongresu so imeli večino 130 let - do leta 2002, ko so kontrolo izgubili. In tu nastopijo bušiji, Tom DeLay in nasilno prepakiranje teksaških volilnih okrajev, bolje rečeno - bušiji so teksaški volilni zemljevid rediznajnirali tako, da so ustvarili 10 demokratskih in 22 republikanskih okrožij. Skratka, na skrajno absurden in komičen način so zapakirali 10 okrožij, v katerih prevladujejo demokratski volilci, in 22 okrožij, v katerih prevladujejo republikanski volilci. Rezultat: 7 demokratskih kongresnikov se je znašlo zunaj okrožij, ki so jih izvolila - ja, padli so v republikanska okrožja. In pika na i: najbolj liberalno in najbolj protibushevsko okrožje, Travis County (Austin, univerza Teksas in okolica), so razpakirali in ga prepakirali v štiri druga, prorepublikanska okrožja. Bam!

No, teksaški demokrati, ki so v tem videli politično čistko in še en bušistični atentat na opozicijo, so raje zbežali v Oklahomo, kot pa da bi republikancem v kongresu nudili kvorum - z emigracijo so blokirali izglasovanje represivnega volilnega "prepakiranja". Toda to, da so bili prisiljeni zbežati v Oklahomo, še ni bilo najbolj smešno in groteskno - bušiji so potem za njimi poslali enote ministrstva za domovinsko varnost. Befehl je bil jasen: Najdite jih! Primite jih! Pripeljite jih nazaj! In res, enote ministrstva za domovinsko varnost so začele česati teren in predvsem zračni prostor - fantje Toma Ridgea, Bushevega domovinskega ministra, so pač histerično iskali letalo, s katerim naj bi emigrirali demokrati. In predpostavimo, da bi letalo izsledili... in predpostavimo, da bi zahtevali, da se letalo vrne v Teksas... in predpostavimo, da se letalo s teksaškimi demokrati ne bi hotelo vrniti v Teksas - kaj bi storili? Bi ga sestrelili? Šit. Na srečo letala niso izsledili. In lepo prosim, ni čudno, da ga niso izsledili: teksaški demokrati so se namreč v Oklahomo - mimo vseh domovinskih straž in zased - prepeljali z dvema avtobusoma! Še bolj smešno, okej, burleskno: medtem ko so bušiji iskali "pogrešano, izgubljeno in morda strmoglavljeno letalo", so teksaški demokrati - jebeni "teroristi" - mirno vedrili v nekem oklahomskem Holiday Innu. V Teksas so se vrnili šele v petek, toda triumfalno, ob prepevanju partizanskih pesmi - po deadlineu za sprejetje zakona o prepakiranju teksaških volilnih okrožij.

Veliki obrat

Z eno besedo: bušiji so hoteli v Teksasu izvesti predvolilno-volilni puč. Tako kot so ga leta 2000 izvedli na Floridi. V dveh fazah, se razume. Floridskega volilnega puča se gotovo spomnite - volilne glasove so prešteli in ponovno prešteli tako, da je zmagal George Bush, ne pa Al Gore. Toda že pred tem so izvedli tudi predvolilni puč - pred volitvami je namreč floridska državna sekretarka Katherine Harris po nareku guvernerja Jeba Busha, ki je bratu javno obljubil zmago, s floridskega volilnega seznama vrgla vse bivše zapornike in kršitelje zakona, pretežno Afro-Američane in Latinose, ergo, demokratske volilce (94.000!). Kasneje - po volitvah - se je kakopak izkazalo, da je bila večina žrtev te etnične čistke povsem čistih, nedolžnih, nikoli kaznovanih. Da je čistka tako bajno uspela, ne preseneča: Florida ima centraliziran, kompjuteriziran volilni seznam, na katerem v južnih državah ob imenu volilca še vedno stoji tudi barva kože (!), tako da tamkajšnjim republikanskim oblastem res ni težko locirati in izločiti demokratskih volilcev - ja, Afro-Američani na jugu praviloma volijo demokrate. Zato tudi ne preseneča, da Greg Palast, ameriški reporter, ki je razkrinkal floridsko čistko, zdaj vse bolj svari pred "nevarno floridizacijo" Amerike - pred floridizacijo volilnih metod. Še toliko bolj, ker je Bush skozi kongres spravil zakon ("Help America Vote Act"), ki od zveznih držav terja, da prevzamejo prav floridski sistem. In to pred volitvami 2004! Bush bo imel tako volilne sezname pod kontrolo, še zlasti v "republikanskih" državah - in če bo treba, bo te sezname z nekaj kliki očistil. Kaj to pomeni, je na dlani: Ameriki se utegne leta 2004 še enkrat zgoditi Florida. V vseh zveznih državah.

Ni kaj, Bush je sklenil, da se še enkrat spakira v Belo hišo. In pri tem ne izbira sredstev. Niti paketov: Top Gun pristanek na letalonosilki... napad na Irak... unilateralno "urejanje" in "osvobajanje" sveta... razkazovanje get-tough ideologije (za novega civilnega upravnika Iraka je imenoval L. Paula Bremerja, sila mračnega jastreba, Reagan-Kissingerjevega eksperta za krizni menedžment in vojne "nizke intenzivnosti")... spreminjanje Amerike v "bojno cono"... populistično poziranje v tovarnah (v Indianapolisu je V.I.P.-jem, ki so stali za njim, naročil, da naj snamejo kravate, da bodo videti bolj "ljudski"!). Bush za demokrate pušča bolj malo - no, praktično nič. Vsaj taka je percepcija. Irak, "vojna proti terorju", nacionalna varnost in "patriotska" zakonodaja so njegove domene, njegovi spevi, njegove politične točke. Demokrati so tu brez kredita, še toliko bolj, ker republikanci že tradicionalno slovijo po politiki "trde roke", demokrati pa po politiki "mehke roke" - in Bush je republikanec. Ameriko lahko zaščiti le Bush, le republikanec. Demokrati tu nimajo kaj dodati. Njihova naloga je, da Bushu pustijo in omogočijo, da zaščiti Ameriko. Pika. Tako gre kliše, ki je demokrate spravil v večni šah: če so kritizirali Bushevo zunanjo politiko ali pa "patriotsko" zakonodajo, so tvegali očitek, da so "premehki" in da s tem ogrožajo nacionalno varnost - republikanci so jim s prstom takoj pokazali Ground Zero.

Demokrati lahko Bushu težijo le s slabo ekonomijo. S hudo brezposelnostjo. Toda tudi pri ekonomiji jih ne pusti do besede. Bolje rečeno, do besede jih ne pusti al-Kajda. Logiko poznate: vsakič, ko napoči zatišje in ko začnejo demokrati napadati Bushevo ekonomijo, nekje hitro udari al-Kajda. In demokrati ostanejo brez besede. Ali pa z nedokončanimi stavki. Natanko to se je zgodilo tudi te dni, ko je po koncu iraške vojne - okej, po koncu "večjih vojaških bitk" - napočilo zatišje, še preden so lahko razvili svojo protibushevsko misel, je že spet udarila al-Kajda. In to povsod - verižno, štafetno, simultano. V Maroku (41 mrtvih), Savdski Arabiji (34 mrtvih) in Pakistanu (v zrak je letelo 21 bencinskih črpalk, ki so v lasti zahodnih družb). Jasno, niti vseh teh "mučeniških operacij" naj bi vlekel Osama bin Laden... ki se vedno prikaže, ko ga Bush najbolj potrebuje. Vedno udari kot po naročilu. Ja, vem, rekli ste si - vse te eksplozije so voda na Bushev mlin.

Napaka. Tokrat je bila al-Kajda voda na mlin demokratov. Demokratski veljaki, ki kandidirajo za predsedniško nominacijo, so na promocijski tribuni v Des Moinesu (Iowa) logiko obrnili: namesto da bi - tako kot do sedaj - Bushu težili, da je preveč "trd", preveč "tough", in da v "vojni proti terorju" pretirava, so rekli, da je premalo "trd", premalo "tough", hja, da je preveč mehak. Dokaz? Nedavni teroristični napadi al-Kajde. Tisti v Maroku, Savdski Arabiji in Pakistanu. Al-Kajda je preživela - kriv je Bush. Kongresnik Dick Gephardt je opozoril, da je Amerika ranljiva, "ker ta administracija ni opravila svoje naloge." Skratka - Bush je Ameriko odprl al-Kajdi. Senator Bob Graham je poudaril, da je Busheva administracija "vodila ideološko vojno v Iraku, obenem pa pozabila na vojno proti terorju." In bombastično dodal: "Al-Kajdo smo spustili iz zanke!" Skratka - namesto da bi Bush dotolkel al-Kajdo, je sile potegnil iz Afganistana in Pakistana ter jih poslal nad Irak. Namesto da bi preganjal al-Kajdo, je preganjal Sadama Huseina in skušal poravnati stare družinske račune. Pa še to ponesrečeno. Ali kot je zarohnel Al Sharpton: "Gospod Bush, niste odgovorili na vprašanje - kje je Osama bin Laden? Tolčete vse razen tistih, ki so udarili nas. Gospod Bush v moji administraciji ne bo direktor urada za pogrešane osebe. Še bin Ladna ne more najti. In ne vemo, če je Husein živ ali mrtev. In ne moremo najti iraškega orožja za množično uničevanje." Sporočilo je jasno: "vojna proti terorju" ne daje rezultatov, ker Bush ni dovolj "tough" in ker ne gre do konca. Ha. Lepota tega demokratskega dialektičnega obrata je neizmerna, ofenzivna in taktično smiselna. Vsi vemo, da je Bush hudo, obsceno pretiraval, da je svojo "vojno proti terorju" že prignal do skrajnosti, do ekscesa in absurdnosti in da dlje praktično ne more, toda zdaj bo vse, kar bo storil, premalo in premehko. Ne glede na to, kaj bo storil, bodo demokrati rekli - eh, to ni to! Premehko! Kje je bin Laden? Demokrati so si s tem odprli manevrski prostor, ki jim omogoča tudi kritiziranje Busheve zunanje politike - njegovega vodenja "vojne proti terorju" in njegovega napada na Irak. Prej si tega niso mogli dovoliti, zdaj si lahko - ker je al-Kajda spet udarila in s tem dokazala, da je Bush preveč mehak in da "vojno proti terorju" izgublja.