Vikend kamikaze

Cesta na ljubljanski grad bo to nedeljo prizorišče nenavadne dirke ljubiteljskih kamikaz in konstruktorjev njihovih vozil. Proizvajalec energetskih napitkov sicer že vrsto let sponzorira najrazličnejše obskurne profesionalne in amaterske športne prireditve (menda so oni posredni krivec za globalno uspešnico, imenovano snowboarding), vendar so bila tekmovanja doma skonstruiranih bobov na štirih kolesih, ki še najbolj spominjajo na prve treninge jamajških olimpijcev iz filma Cool Runnings, ter skokov v vodo s pomočjo bizarnih letalskih naprav večinoma očem dosegljiva le prek tv-ja. Lani poleti je šest slovenskih ekip nastopilo na mednarodnem Flugtagu, kot se imenuje letalsko tekmovanje v Dubrovniku. Ljubljana oziroma ljubljanski grad pa bo prvo prizorišče slovenskega Soapbox tekmovanja z vozički brez motornega ali drugačnega pogona. "Z Red Bull eventi smo začeli pred tremi leti, ko smo naredili prvo tekmovanje v ustvarjalnosti. Iz pločevink so nastala umetniška dela, ki so bila razstavljena v ljubljanski Mali galeriji. Po lanskem mednarodnem Flugtagu v Dubrovniku, kjer smo bili soorganizatorji, smo se odločili organizirati slovenski Soapbox, ki je podoben, le da se dogaja na kolesih," pravi Gregor Kralj, ki vodi slovensko zastopstvo za Red Bull. Soapboxi so sicer izjemno priljubljena in obiskana tekmovanja po Evropi, ki privabijo po nekaj deset tisoč radovednežev, pri nas pa se je samo za ekshibicijsko tekmovanje zanimalo skoraj 500 ekip, ki so jih morali zreducirati po kriteriju neizvirnosti. Veliko projektov se je po besedah organizatorjev ponavljalo ali pa so bili zgolj kopija tistega, kar se je kdaj videlo na televiziji. Recimo kopalne kadi, wc-ji, leteči krožniki ... Pravico do nastopa si je izborilo 85 ekip, njihova vozila pa bodo morala ustrezati merilom, da ne smejo tehtati več kot 100 kilogramov, da morajo imeti krmilo za sprednja kolesa in zavore na osi ali kolesih. Med prepovedane zadeve sodijo pedali, motorji, steklo ... vozniki pa se tudi ne smejo z nogami dotikati tal. Vsa vozila čaka tudi pravi tehnični pregled zavor in krmiljenja pred štartom, ki bo s posebne, na štartna mesta rallyjev spominjajoče rampe po grajskem klancu navzdol. Z nekaj dodatnimi šikanami seveda, saj so vozila sposobna dosegati hitrosti, nevarne za tekmovalce kot tudi za gledalce. Hitrost pri Soapboxu v nasprotju z dolžino leta pri Flugtagu ni najbolj pomemben dejavnik, saj se ocenjuje umetniški vtis samega vozila, spretnost vožnje, hitrost pa odloča v primeru enakega števila točk dveh vozil. Prva nagrada je za ljubitelje hitrosti zelo mamljiva. Dvodnevni izlet za celo ekipo v Veliko Britanijo in dirkanje s Ferrarijevimi cestnimi dirkalniki F355.

Slovenski konstruktorji

Večina vozil, ki nastopa na Soapboxih, je produkt tistega, kar zagnani ljubiteljski konstruktorji poberejo po ropotarnicah, odpadih, šupah in garažah in nato sestavijo skupaj, vsemu pa dodajo zanimivo zunanjost po svojem okusu. Na prvem mestu je ekshibicija, med zmagovalci pa se največkrat najdejo najbolj neverjetne zadeve. Sami smo hoteli pokukati v delavnice naših tekmovalcev, kako nastajajo umetnine, toda izkazalo se je, da večina najbolj zagnanih samo še lošči svoje konstrukcije in nestrpno čaka na dirko. Med tekmovalci so nekateri že veterani, kot ekipa iz Slovenj Gradca Ribamakole. S sestrsko Ribamahabe so nastopili tudi v Dubrovniku. Fantom, zmajarjem in pilotom, je zrak bolj domač kot kolesa, toda odločili so se za ponoven nastop. Njihova dubrovniška konstrukcija je bila pravo malo letalo, tokrat pa se bodo pomerili v morskem psu na štirih kolesih. "Ribamahabe je bila po dimenzijah pravo letalo. 10 metrov razpona čez krila in 5 metrov dolg trup. Po dolžini leta smo imeli sicer slovenski rekord, vendar je vsa zadeva bolj kot ne zgolj šov," se spominja njihov dubrovniški pilot Janez, ki je po dobri sekundi leta pristal v vodi. Želeli pa so si nekoliko daljšega poleta. "Upali smo, da bomo lahko leteli, saj je bilo letalo tako zasnovano, da bi lahko letelo ob primerni vzletni hitrosti. Pobje so se zaleteli, kolikor se je dalo, toda bilo je preveč spolzko in vzletna hitrost je bila premajhna. Tako sem po desetih metrih čofnil v vodo." V Dubrovniku naj bi razsodniki sicer preferirali domače tekmovalce, ki so odnesli vsa prva tri mesta. Zmagala pa je ekipa, ki je izvedla pravi pravcat polet. S štirimetrskega katapulta so po zaletu izstrelili sotekmovalko, ki je po zraku letela okoli trideset metrov. Polet jo je menda stal nekaj zlomljenih reber in obiska pri zdravniku. Tokratna konstrukcija Slovenjgradčanov je prav tako sestavljena iz lesenih letvic in stiroporja, za podvozje pa so razžagali dva ponija. Morski pes, imenovan Ribamakole, pa jih je tudi stal desetkrat manj kot prvi projekt, za katerega so porabili kar petsto ur v primerjavi s sedanjimi petdesetimi. Njihova prva draga konstrukcija je svojo življenjsko pot po sekundnem letu končala v Dubrovniku.

Večina tekmovalcev, vsaj tistih, ki smo jih obiskali, veliko stavi na hitrost, po pripovedovanju pa so se že urili po bolj strmih klancih in zoprnih serpentinah, kot so tiste na ljubljanskem gradu. Spuščali so se s Sv.Trojice nad Domžalami, z Nove Štifte ali Ulovke, hitrosti pa naj bi bile po njihovem pripovedovanju tudi med 50 in 70 kilometri. Nekateri so se lotili prave inovacije merjenja hitrosti. Z avtom so vozili 30 ali 40 na uro, opazovalci pa so na oko ocenili, da se je njihov brezmotorni "bolid" premikal še enkrat hitreje.

Kakorkoli, na Gradu bo tudi nekaj vozil, katerih vrednost najbrž presega nekaj tisočakov v evrih. Jože Henigaman iz Ribnice si je izmislil tudi univerzalni sistem krmiljenja svoje Šverc bull kobile: "Osnovna ideja je štirikolesnik, ki se upravlja na isti način kot motor," pripoveduje Jože. Težišče se prestavlja iz osnovne pozicije z nagibanjem. "Idejo za takšno vozilo sem imel že dolgo časa. Vendar nisem imel nobenega pravega razloga, zakaj bi ga sploh naredil. Ko sem zvedel za to tekmovanje, sem bil navdušen, saj sem končno dobil povod za izdelavo takšnega vozila." Nekdanji šef Renaultovega servisno-prodajnega centra se je konstrukcije lotil zelo profesionalno, saj jo je opremil s pravimi gokart kolesi in zavornimi diski, "kobila" pa se zaustavi tako kot tista prava, živa. Z uzdo, povezano z zavorami. Kobilica sicer še nima zunanje podobe, ki naj bi jo izdelal trenutno najbolj znan ribniški igralec Drago Milinović (Hugo iz Zadnje večerje).

Ekipa Bull kanu iz Domžal si je inspiracijo namesto v slovenski literaturi poiskal pri Karlu Mayu. "Kanu je narejen iz štiri kartonastih sodov, ki smo jih zlepili skupaj in pokitali. Kravji rogovi spredaj so čisto pravi. Iskat smo jih šli v klavnico. Kolesa in bremze pa smo vzeli od avtomatika. Kanu pa se krmili na noge," je pripovedoval indijanski tandem Primož in Boštjan. Skupaj s svojo ekipo sta kanu delala tri mesece po dve uri na dan, za sprednjo vizualno podobo bika pa je poskrbela prava slikarka. Malce drugačno živalsko idejo so imeli fantje izpod Ulovke. "Imel sem idejo, da bi se nekaj vleklo za menoj in da bi bilo drugačnega videza kot avto," je ob svoji konstrukciji Caterpillar razlagal Vrhničan Gorazd. Iz jekla in pene ter razžaganega BMX-a je nastala gosenica, ki je že brzela navzdol po Ulovki s 45 kilometri na uro. Večina idej je plod domišljije, nekatere pa tudi iz tega, kar je tako rekoč na domačem pragu. Avtoakustiki iz bežigrajskega Avtophona so tako naredili vozilo po predlogu Bennefonovega mobilnega telefona BenQ in ga opremili z bogato "ferštekerijo". "Spredaj sta dva akumulatorja, nekoč pa bomo dali še zadaj motor. 'Ferštekarija', če bo zdržala, ima moč nekako dvakrat 70 sinusa. Gume smo vzeli od gokarta, volanski mehanizem pa od stoenke." Sicer pa so si fantje izmislili izviren način zbiranja sredstev za izdelavo vozila."Bili smo pač malo bolj osladni do strank, da smo dobili več napitnine, ki smo jo varčevali za vozilo. Dobili pa smo sicer tudi nekaj sponzorjev." Po grajskem hribu se bodo predvidoma podile tudi proteze, kozolci, zmaji ...Naslednje leto pa bo morebiti v Sloveniji tudi praznik za letalce oziroma skakalce v vodo. Zastopniki Red Bulla sicer pravijo, da še ni nič določenega in da bodo o tem razpravljali konec poletja. Toda glede na odziv si lahko kmalu obetamo tradicionalna tovrstna ekshibicionistična tekmovanja tudi pri nas.