1. 7. 2003 | Mladina 26 | Družba
Partizani v Iraku
Zakaj Američani v Iraku, ki so ga "osvobodili", ne morejo več narediti niti koraka, ne da bi se bali za svoje življenje
Ameriška vojska je nedavno v Iraku izvedla helikopterski desant, enega izmed mnogih. In ko so tisto soboto tako jurišali na iraško mestece Ramadi, ki leži kakih 100 km zahodno od Bagdada, je iz zvočnikov na helikopterjih donele Wagnerjeve Valkire - ja, tako kot med helikopterskim desantom na vietnamsko vasico v filmu Apokalipsa zdaj. Kill! Kill! Kill! Go! Ride of the Valkyries! Manjkal je le kak polkovnik Kilgore, da bi filozofsko dahnil: "Zjutraj mi je najljubši vonj po napalmu!" Ni kaj, manjkal je le polkovnik Kilgore, pa bi bil citat popoln. Ni ga bilo, toda gotovo ga je nadomeščal njegov klon, kak divji, bučni, gobčni, brzostrelni seržant ali pa lojtnant I. bataljona 124. pehotnega regimenta, ki je naredil valove, na katerih bi bilo mogoče surfati. O tem ni nobenega dvoma. Premetali so mnoge hiše, demontirali nekaj vrat in oken, na dan zvlekli nekaj moških, toda aretirali so le nekaj orožja in računalniški disk, ki ga bodo ruknili v "goro dokazov". Kar je slaba uteha: z napalmom v nosovih in Wagnerjem v ušesih so namreč iskali fedajine, "Sadamove mučenike", ki do "osvobodilne vojske" - okej, do okupacijskih sil - nimajo nobenega rešpekta. Niso jih našli. Prestrašili so le trumo iraških civilistov, ki so dvigovali roke in se priporočali Alahu, ko so zagledali te full-metal fante, te robocope, te globocope, pri katerih se je že na daleč videlo, da niso inženirji, ki bodo na novo asfaltirali cesto, popravili vodovod ali pa kako drugače posegli v rekonstrukcijo Iraka. Rekli boste - poniževanju Iraka ni ne konca ne kraja. Le zakaj? Ameriškim vojakom se itak ni zdelo, da so tam, ampak v Vietnamu - 100 km zahodno od Saigona.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
