Čakanje za jurja na uro

Če bi število študentskih servisov statistično lahko povezali z delavnostjo študentske populacije, bi najbrž ugotovili, da sodijo študentje v enega najbolj delavnih segmentov naše podalpske družbice. Za zdaj 90 tisoč študentom in 100 tisoč dijakom zaposlitev išče 81 študentskih servisov s skupno 176 poslovalnicami po vsej Sloveniji. Izbira posrednika pri zaposlitvi je torej za študente in dijake pestra. Pester pa je tudi tržni boj ponudnikov, saj se ti v želji, da bi pridobili čim več članov, zatekajo k najrazličnejšim metodam agitiranja med šolajočo se mladino. Študentski servis Celje vas recimo ob kliku na njegovo internetno stran z ubogo flash animacijo pozdravi v slogu komunikacije Smiljana Morija. Najprej vas vprašajo: "Je tudi tvoje življenje polno težav?", sledi odgovor: "Začni jih jemati kot svoje priložnosti!", finale pa je izpis tržnega lajtmotiva tega servisa: "Si dijak ali študent in si želiš več! denarja - izkoristi priložnosti, ki ti jih ponuja Študentski servis Celje." Med izpisovanjem teh besed po zaslonu šibajo najbolj priljubljeni potrošniški artikli: mobilni telefon, prenosni računalnik, hi-fi komponenta, skuter in Peugeot 206. Podoben topshopovski način potrošniške komunikacije je izbral kranjski študentski servis Sončna. Internetna animacija vas ob melodijah Orfovih Carmin Buran nagovori: "Ne ponujamo vam vsega sveta, ampak samo tisti delček, ki vas zanima. Pri nas zaslužiš več! Vsak problem ima več rešitev, mi pa poznamo samo eno. Najboljšo." V isto kategorijo sodi agitacija študentskega servisa Rubico iz Radovljice, ki vas med svoje člane vabi z mislijo predsednika skupine International Management Group Marka H. McCormacka: "Najboljše, kar lahko odnesemo s srednje šole in fakultete, je spoznanje, česa nas tam ne morejo naučiti - podrobnosti iz vsakdanjega poslovnega življenja, ki jih spoznamo samo z izkušnjami pri delu." Za pridobitev in ohranitev čim več članov so predvsem v zadnjih letih študentski servisi začeli širiti ponudbo storitev. Poleg tega, da vas že vsak študentski servis ob vpisu nagradi z majhnim darilom, ki je praviloma tudi promocijsko gradivo, jih večina ponuja še brezplačno obveščanje o nakazilih prek SMS-ov, najrazličnejše popuste v različnih trgovinah, popuste ob nakupu kinovstopnic, ugodnosti pri fotokopiranju, servisi pripravljajo tudi različne tečaje in seminarje, popularno postaja organiziranje žurov. Novomeški študentski servis Noua še danes promovira "darilo za prvih petdeset članov", čeprav je začel delovati septembra 2002, študentski servis Shark, ki ima poslovalnice na Jesenicah, v Medvodah, Kranju in Škofji Loki, se hvali z "najsodobnejšim ter najhitrejšim sistemom izplačevanja", kar naj bi študentu omogočilo, "da prejme denarno nakazilo najkasneje v treh urah po prejemu plačila delodajalca", servis Sončna pripravlja svoje Night Fever žurke, v študentskem servisu na Borštnikovem trgu v Ljubljani imajo za aduta tradicijo, saj ne pozabijo povedati, da so bili "prvi študentski servis", Študentski servis Maribor zase skromno pravi, "da je edini servis, ki ponuja prosta dela za vso Slovenijo," etc.

Organizirano čakanje

Poleg širitve ponudbe je v zadnjih letih za delovanje študentskih servisov značilna informatizacija osnovnih storitev, saj klasično "šaltersko" poslovanje nadomešča internet. Večina študentskih servisov že omogoča vpis prek interneta, spletno naročanje napotnic, on-line ponudbe prostih delovnih mest, vpis med iskalce zaposlitve, pregled zaslužkov ... Internetne strani servisi dopolnjujejo še s programi za pošiljanje SMS-sporočil, z novičkarskimi portali in s turističnimi informacijami, nekateri imajo urejena celo posebna okna za spletno zabavo.

Tako naj študentom za pridobitev zaposlitve ne bi bilo več treba obiskovati poslovalnic študentskih servisov, saj bi lahko celoten postopek iskanja službice opravili z domačega računalnika. Vendar se metode iskanja zaposlitve, kot se je izkazalo ob našem obisku ljubljanskega študentskega servisa, med študenti niso kaj prida spremenile. Že nekaj minut čez sedmo zjutraj je na Borštnikovem trgu na ponudbo dela čakalo nekaj deset študentov. Brane in Klemen na Študenta zadnja dva tedna prihajata vsako jutro. "Tukaj čakam, da vidim, ali kaj bo. Delal bi rad, samo ne dobim dela. Avgusta grem na morje in do takrat bi rad kaj dobil. Mi je pa zagotovo prioriteta delati kaj, kar bo solidno plačano, in treba bo delati kaj z glavo, ne samo z rokami. Vem, da sem ga sam usral, ker če bi se marca kje dogovoril, bi bil zdaj v službi." "Julija v firmah vsi delajo po zvezah," je dodal njegov sotrpin Brane. Za njima je sedela klapa koroških študentov, ki med čakanjem ni delovala nič kaj negativno. Ko sem jih povprašal o zvezah in poznanstvih, prek katerih bi si lahko zagotovili počitniško delo, so se nasmehnili: "Na koroškem koncu naši starši še sami nimajo zaposlitve, kaj šele, da bi jo rihtali nam. Mogoče bi se delo dalo dobiti tudi na Koroškem, vendar za več kot 500 tolarjev na uro težko, tako da se ne izplača.

Tam se bolj izplača, da greš po firmah, od vrat do vrat, delo iskat sam." Julij velja za najslabši mesec za iskanje zaposlitve, med študenti in dijaki velja pravilo, da si večina želi zaposlitve julija, avgusta pa z zasluženim denarjem načrtujejo odhod na morje. Povpraševanje po delu je julija največje, ponudba del pa v poletnih mesecih zaradi množičnega starševskega zaposlovanja najmanjša. Na Borštnikovem trgu poleti dobijo okoli šestdeset do osemdeset delovnih ponudb na dan, čez leto pa je dnevnih ponudb okoli sto petdeset.

Navkljub skromni ponudbi in povečanemu povpraševanju razpoloženje na Borštnikovem trgu ni slabo. V klimatsko hlajenih prostorih nekateri berejo knjige, igrajo tarok, drugi klepetajo, študirajo za jesenske izpitne roke. Njihovo početje zmoti le mikrofonska objava dela. Takrat vsi prisluhnejo najbolj sveži ponudbi in v veljavo stopi režim vrste. Da se študentje ne bi prepirali, kdo je bil v poslovalnici prvi, se ob prihodu prek računalnika vpišejo v vrsto. Vrsto je treba podaljševati vsak teden. Če vrste v sedmih dneh ne podaljšate ali zaposlitve ne najdete v dveh mesecih, ste iz vrste črtani. Tako ob objavi del študentje niti ne hitijo k okencu, vsak ima svojo številko in nižja ima preprosto prednost. Obstaja še pravilo izstopa iz vrste, ko lahko npr. kdo z višjo cifro izstopi iz vrste in si s tem pridobi prednost pred študenti z nižjimi številkami, ki se jim za kako delo ne zdi vredno izgubiti nizkega mesta v vrsti. Tomaž iz koroške klape pravi: "Če imaš nizko cifro, se ti za dve ali tri ure ne splača iti delat, ker se kasneje tolčeš po glavi, zakaj nizke številke nisi raje izkoristil za boljše delo." Študentje lahko tako taktizirajo, obstaja taktika, ko za dela za krajši čas z visokimi številkami vedno izstopite vrste, nasprotno pa lahko z nizko številko upate na dobro plačano službo za daljši čas. Včasih je obstajalo tudi taktiziranje s časom prihoda na Borštnikov trg, kajti veljalo je pravilo, da se ob 11.00 preberejo vsa do takrat zbrana dela. Ob 11.00 se je tako na študentskem servisu nagnetlo iskalcev služb, ki jih tistega jutra še niso oddali. Danes branja del ob 11.00 ni več, na Borštnikovem trgu sta sedaj nameščena platno in televizor, kjer so ves čas na ogled podatki o prostih delih. Korošci pravijo, da jim novi način bolj ugaja, saj ni več potrebe po spraševanju pri okencu, Tini, študentki prvega letnika fizioterapije, ki je med opravki v središču mesta na Študenta prišla posedet za kakšno urico, se je zdel televizor bolj uporaben, ko so predvajali Cartoon Network, Klemen pa se je pritožil nad ažurnostjo predvajanjih podatkov. "Kje je smisel za tri mesece nazaj kazati ponudbe, to je verjetno že vse oddano. Če ga v treh mescih niso dobili, ga tudi zdaj ne bodo."

Najbolj zagreti študentje so v poslovalnici že nekaj minut po odprtju, spet drugi prihajajo kasneje. Petra in Mateja sta na servis prišli nekaj pred deseto. "Za naju je že to ful zgodaj," sta povedali študentki, ki sta iskali administrativno delo. Tega za dekleta ne manjka: "Ja, vem, da jih je veliko, vendar vsi hočejo koga z ekonomske fakultete." Brane in Klemen sta na servis prišla okoli pol osmih: "Po mojem bova ostala tam do dvanajstih, enih, saj firme delajo do treh, štirih. Kdo bo na servise klical ob petih." Klemena so popravili Korošci in ga opozorili, da ponudbe za naslednji dan prihajajo tudi ob 17.00. Torej taktiziranje s časom odhoda in prihoda prav tako temelji predvsem na posameznikovi sreči.

Sprehajalci in zidarji

Korošci čakajo na selitvena dela za krajši čas, delo jim uspe najti za tri dni v tednu, njihovi zaslužki pa so v zadnjih dveh tednih od 50 do 70 tisočakov. Delo se na študentskem servisu zdi zabavno, fizioterapevtka Tina mi je s širokim nasmeškom pripovedovala o svojem natakarskem debaklu, ko ji ni uspelo nadzirati šanka, tudi Korošec Aleš je bil nasmejan, ko se je spomnil lanske službe; na gradbišču se je javil za enodnevno delo, pa je tam ostal vse leto: "Na gradbišču sploh ni bilo tako bedno, saj sem oddelal 220 ur na mesec in denarja je bilo veliko. Dobil sem 900 na uro, tako da je padlo 200 jurjev na mesec. Delal sem deset ur na dan, sobote, nedelje. Če ne bi bilo tega, bi tukaj sedel cele mesce. Moj sodelavec je bil Dolenjček, zjutraj sva šla na dva štamprla Jegra, ful sva ga skupaj žrla." Beno, ki je ob petih zjutraj že oddelal dve uri selitev, se je spomnil svoje sanjske zaposlitve: "V dveh dneh sem dve omari znesel tri sobe stran, pa sem dobil 800 na uro. Hišnik mi je rekel, pojdi tja dol, kjer sem jaz, in se usedi." Korošci so postregli še z eno zanimivo zaposlitvijo: "Z macolo sem moral razbijati računalnike in nato ven pobirati vezja. Ne vem, koliko monitorjev in mašin sem razbil na dan, ne morem pa verjeti, da so za to delo hoteli imeti študenta fakultete za računalništvo."

Poleg sanjskih del na servise prihajajo tudi številne smešne ponudbe. Korošci so se spomnili objave deset prostih delovnih mest za telefonsko vedeževanje, nato ponudbe za hosteso s konfekcijsko številko 38, pa zbiranja podpisov za predsedniške kandidate. Med bolj "zanimive" zaposlitve spada ponudba za risanje karikatur, iskanje dvojnika Willa Smitha za promocijo njegovega filma, sprehajanje psičkov, poziranje na foteljih za prodajni salon, spremljanje pri testnih vožnjah, turistično vodenje poslovnih partnerjev. Študentje pri iskanju dela ne veljajo za izbirčne, dela, kjer ni zahtevano posebno znanje, so hitro oddana, težave nastajajo pri strokovnih delih kot npr. pri ponudbi z bogato postavko 1600 tolarjev na uro za poučevanje matematike in fizike, ki je še vedno na voljo. Selekcijo služb med študenti najbolje opišejo Korošci s pripombo: "Za tisoč tolarjev na uro gremo delat karkoli."

Iskanje poletne študentske zaposlitve je navkljub tečnemu čakanju pozitivna zgodba. Četudi študentje delajo, vam bodo zatrdili, da so na počitnicah. Počitnice zanje pomenijo izključno oddih med izpitnimi roki. Čisto nekaj drugega je zgodba o desetih odstotkih njihovega zaslužka, od katerih živijo in se z njimi bogatijo različni profiterji, študentski politikanti, kvazištudentske organizacije in drugi malverzanti, ki jih brez delavnih študentov sploh ne bi bilo.