24. 8. 2003 | Mladina 33 | Družba
Iskanje vode pod zemljo
Prihajamo v čas, ko postaja naravna pitna voda čedalje večja redkost. Čistih vodnih virov je vse manj, potrebe po njih pa so iz dneva v dan večje. Vendar se v neznanem podzemlju Slovenije še skrivajo neizkoriščeni vodni viri.
Jamski potapljač za preplavanim sifonom
© Ciril Mlinar Cic
Štirimesečna suša je temeljito izsušila kamnite vodne zbiralnike pod vaškimi hišami. Spet je bilo treba peš po vodo k najbližjemu izviru. Stara ženica je opazovala tenak curek vode, ki ga je leseni žleb usmerjal v pločevinasto vedro. Kot vedno, kadar se je sklanjala nad studencem, so dobile njene oči poseben lesk. V njih sta se močneje od jutranje rose zrcalili bistra studenčnica in modrina neba. Čeprav je bil njen stoletni obraz prepreden s tisoč gubami, so ga oči delale lepega in tu ob izviru je bila videti skoraj mlada. Še vedno se je živo spominjala dne, ko je njen oče pritrdil med kamenje nov hrastov žleb za vodo, da je ni bilo treba zajemati iz kotanje. Spominjala se je tudi tistega, ki ga je namestil njen ded in nazadnje tega sinovega, ki je zamenjal dotrajanega očetovega. Vsaka generacija je imela nov žleb, kot nekak simbol novega življenja, in vedno, ko so ga zamenjali, so si prisegli, da bo prišel čas, ko bodo imeli tekočo vodo tudi v hiši. Medtem so ob hiši zgradili vodnjak s kamnitim zbiralnikom za kapnico, a o vodovodu so še vedno lahko le sanjali. Pozneje so stari pomrli, sina je vzela vojna, vnukov ni bilo. Nikogar več ni imela, da bi upala z njim. Toda njena mladostna želja je bila še živa. Nekega dne, je pomislila, še preden bo umrla, bo tudi v njeni vasi vodovod. In takrat bo imela vode, kolikor je bo potrebovala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
