Slepa ulica

Dve sondaži, ki so ju ob koncu avgusta izvedli med ameriškimi volilci, sta pokazali, da je Bush vse bolj v riti in da ima vse več razlogov za grickanje prestic, ledra in nohtov. V sondaži, ki jo je gostil Newsweek, se je izkazalo, da je prvič več tistih, ki si Busheve ponovne izvolitve ne želijo, kot pa onih, ki si jo želijo. Specifično, kar 49 % Američanov si želi, da Bush ne bi bil ponovno izvoljen - 44 % si jih želi, da bi bil. Še pred mesecem je bilo ravno obratno (43% vs. 49%). Toda to še ni vse: vztrajno izgublja tudi podporo - trenutno ga podpira le še 52% Američanov. Njegov job approval gre torej na jug (po 11. septembru ga je podpiralo 82 % Američanov!), še toliko bolj, ker mu Američanov očitno ni uspelo prepričati, da je domovinska varnost pomembnejša od ekonomije - in da je terorizem hujši od brezposelnosti. Le še 23 % Američanov namreč pravi, da bo pri oddajanju svoje volilne glasovnice prvenstveno upoštevalo Bushevo hendlanje "vojne proti terorju" in domovinske varnosti - skoraj 50 % jih bo najprej pogledalo, kako Bush hendla ekonomijo in brezposelnost. Če bodo to res storili, potem je Bush toast. Sploh pa: ker je poskrbel za rekordno brezposelnost, se verjetno mnogim zdi, da nacionalno varnost bolj ogroža Bush kot pa terorizem.

Da je skoraj 70 % Američanov prepričanih, da bo Amerika obtičala v Iraku, ne da bi sploh kaj dosegla (hja, kot v Vietnamu), je za Busha prav tako pogubno. Njegov največji propagandni trik - okupacija Iraka - je pokopališče. Zato ne preseneča, da bušiji počnejo vse, da bi dali okupaciji spin, ki bi ustrezal njihovim tekočim, dnevnim potrebam. Recimo: L. Paul Bremer, civilni upravitelj Iraka in specialist za kontraterorizem, je nedavno oznanil, da se "vojna proti terorju zdaj seli v Irak". Kaj je hotel s tem reči, je na dlani - da morajo Američani ostati v Iraku zato, ker se je v Iraku razmahnil terorizem, ki ogroža Ameriko in njeno "nacionalno varnost". Bušiji so pač skušali zaigrati na vižo, ki je Američanom prej vedno naježila lase: Teroristi! Prihajajo! Udarili bodo! Rdeči alarm! Zdaj to ne vžge več. Spomnite se le, kako bombastično, triumfalistično in onstran vseh proporcev so skušali bušiji sredi avgusta napihniti aretacijo onega 68-letnega Britanca, Hemanta Lakhanija: prikazali so ga kot "nevarnega", "protiameriško nastrojenega", "politično motiviranega terorista" in "internacionalnega trgovca z orožjem", ki je hotel al-Kajdi prodati iglo, "srhljivo" rusko protiletalsko raketo, s katero naj bi "sestrelili Air Force One", letalo ameriškega predsednika. Glavo dol! In ker to še ni bilo dovolj, so hiteli poudarjati, da so čečenski teroristi z iglo pred časom sestrelili ruski helikopter in da igla v rokah teroristov dokazuje, da postajajo teroristi vse bolj nevarni in da terorizem prehaja v "vojno fazo". Brrr! Aretacija Lakhmanija v New Jerseyju je triumf, so vreščali bušiji, toda kmalu se je izkazalo, da je šlo spet le za hudo pretiravanje - tako rekoč za blef, potegavščino, že kar standardno fabrikacijo. Lakhani je bil namreč le navadna, brezvezna banana, le koristni idiot, le sucker. Ne, bil ni niti trgovec z orožjem niti član teroristične mreže (kaj šele al-Kajde), ampak le zavoženi, propadli, povsem apolitični biznismen, mali človek, "Mr. Average", ki je v želji, da bi se finančno čim prej izvlekel, padel v past, v katero ni bilo težko pasti - agent FBI-ja se je nekemu ruskemu trgovcu z orožjem predstavil kot terorist, ki bi rad nabavil raketo, s katero bi lahko sestrelili potniško letalo. In nekaj šahovskih potez kasneje se je Lakhmani ponudil za posrednika - bolj nekompetentnega tipa bi težko našli. Točno, priložnost so mu podtaknili - in bil je dovolj obupan in slep, da jo je zgrabil. Brez pomisleka. Če bi malce pomislil, bi zlahka opazil, da nastopa v farsi... ee, v parodiji "vojne proti terorju". Napihnjenci, part trois. Hja, če bi malce pogledal okrog sebe, bi hitro ugotovil, da bi lahko teroristi iglo čisto mirno kupili tudi prek interneta.

...medtem na Bushevem ranču

Prigode iz "vojne proti terorju" ne primejo več tako kot nekoč, prej narobe, postajajo kontraproduktivne in samoobtoževalne, kot recimo Bremerjeva izjava, da se "vojna proti terorju zdaj seli v Irak". Kul, Irak postaja teroristična dežela, ki ogroža Ameriko. Toda ironija je v tem, da to povsem in absolutno diskreditira Bushevo politiko do Iraka, vključno z vojno in okupacijo. Samo pomislite: ker je že lep čas jasno in znanstveno dokazano, da Irak pred vojno, pred Bushevim napadom, ni ogrožal Amerike, je že kar smešno in celo absurdno, da jo je začel ogrožati zdaj, ko je pod Bushevo kontrolo. Kaj to pomeni, je očitno: za to, da je začel Irak ogrožati Ameriko, je kriv Bush. To je njegova zasluga. Bush je Irak tako zavozil, da je začel ogrožati Ameriko. In to drevo spoznanja je nekaj jabolk vrglo tudi v sondažo Newsweeka: odstotek Američanov, ki menijo, da je bil ameriški napad na Irak napaka, dramatično narašča - odstotek tistih, ki pravijo, da bi se morala ameriška vojska umakniti iz Iraka, kjer je po 1. maju, ko je Bush razglasil "konec večjih vojaških operacij" (praktično "konec vojne"), padlo že 140 ameriških vojakov, pa je prvič večji od odstotka onih, ki pravijo, da naj ameriška vojska ostane v Iraku (48 % vs. 47 %). Da hoče Bush ostati v Iraku, in to za vsako ceno, in da je zelo obupan, dokazuje tudi to, da si je omislil skrajno cinično potezo - za delo v vse bolj žgočem, vse bolj neobvladljivem in vse bolj "malopridnem" Iraku je začel rekrutirati nekdanje Huseinove agente, hja, bivše člane Sadamovega zloglasnega varnostno-obveščevalnega aparata, ki naj bi ustavili vse bolj "sofisticirano iraško gverilo". Oh. Glede na to, da so se Iračanom nekoč že zgolj ob omembi teh tipov ježili lasje, si lahko mislite, kako blagodejno in vzpodbudno bo rekrutacija nekdanjih članov obveščevalne službe Mukhabarat vplivala na iraško-ameriške odnose. Ni čudno, da so tej potezi, bušizmu najhujše sorte, ostro oporekali celo člani prehodne iraške vlade, ki so jih izbrali bušiji! Verjetno so si rekli: Še malo, pa bo rekrutiral tudi samega Sadama Huseina! Le zakaj ne? Lepo prosim - je kdo bolj kvalificiran za discipliniranje Iraka? In Bush je ravno dovolj "odločen", da bi ga morda že res rekrutiral, če ga ne bi potreboval v drugem sektorju - za strah in alibi: Veste, naši fantje umirajo zato, ker je Sadam še živ! Sadam ni sicer zadnje čase nobene ušpičil, prej narobe, izgubil je dva sinova in vnuka, toda v bušistični dikciji je vse večja in večja pošast.

Še bolj cinično: medtem ko je Amerika v vojni in ko ameriški vojaki v Iraku serijsko umirajo, si je Bush - vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil - mirno vzel dopust. Ja, avgusta je bil na počitnicah. Ferragosto. Igral je golf. Vmes je skočil le na kak event, na katerem so zbirali denar za njegovo predvolilno kampanjo, na svojem teksaškem ranču pa je priredil tudi barbeque za tiste, ki so zbrali največ denarja. Da ne bodo pozabljeni. In medtem ko je počitnikoval, je v Iraku umrlo 28 ameriških vojakov. In povsem cinično: Bush, "sočutni konzervativec", ki rad poudari, da "vsi trpimo", ko v Iraku ugasne kako ameriško življenje, se ni udeležil niti enega pogreba. Da bodo prej pozabljeni. Jasno, tudi prej se ni udeležil niti enega samega vojaškega pogreba. Kot da ne bi hotel vzbujati prevelike medijske pozornosti - pa ja ne misli, da ljudje niso opazili, da v Iraku padajo ameriški osemnajstletniki?!

Če upoštevate, da je obtičal tudi v Afganistanu, da je njegov Roadmap brez efekta (Bližnji vzhod je spet klavnica) in da se "os zla" (Iran, Severna Koreja) zanj niti ne zmeni, res ni čudno, da mu ratingi padajo. In seveda, spomnite se, kako je reagiral po najnovejšem terorističnem napadu na Ameriko - hja, po blackoutu, ki je izgledal kot imitacija terorističnega napada na Ameriko. Prvič, naciji, ki je bila od Detroita do New Yorka ujeta v apokaliptični mrak, je "sočutno" spregovoril šele po štirih urah in pol! Prej žal ni utegnil, ker je bil preveč zaseden z zbiranjem predvolilnega denarja na eventu v San Diegu. Drugič, domovinska varnost, ki ji Bush namenja milijarde, je odpovedala, bolje rečeno, sistem osnovne oskrbe je pokazal hude luknje - ko se je sprožila "verižna reakcija", alarmni sistem ni niti trznil, Cleveland je bil 15 ur brez vode in tako dalje. Jebeš infrastrukturo - Bush je investiral le v sistem nadzorovanja (zdaj bo izdelal Computer Assisted Passenger Pre-Screening System alias CAPPS II, profile vseh Američanov, ki potujejo z letalom!). In tretjič, kar je najhuje - kot se je izkazalo, so bili v "teroristični" napad na ameriški električni sistem vpleteni sami bušiji. Iz več razlogov. Za začetek, bušiji so pustili tako vitalno infrastrukturo, kot električni sistem, povsem nezaščiteno, nobenih back-upov, pa četudi bi morali po 11. septembru vedeti, da bi se med tarčami terorističnih napadov zlahka znašel prav električni sistem. Dalje, Bush se v dotrajani in kaotični električni sistem ni vmešaval zato, da ne bi prišel v konflikt z interesi svojih prijateljev, ki kontrolirajo energetski lobi, še več, Bush in bušiji so pred dvema letoma v kongresu blokirali demokrate, ki so predlagali masivno investicijo v elektro-infrastrukturo. In končno, ko je elektriko vrglo ven, bušiji niso vedeli, zakaj se je to zgodilo. Bili so clueless. Kot 11. septembra.

...medtem v Kaliforniji

In Bushevo početje je očitno pogubno tudi za Arnolda Schwarzeneggerja. Kot namreč kaže druga velika sondaža s konca avgusta (gostil jo je Los Angeles Times), bi mu svoj glas za kalifornijskega guvernerja po novem dalo le 22 % volilcev - Cruz Bustamante, veliki demokratski in latino up, nekdanji obiralec sadja in nesojeni mesar, ki se trenutno preživlja kot namestnik guvernerja (lieutenant-governer), lahko računa na 35 % glasov, kar je bistveno več kot ob prejšnji sondaži, ko je bil pred Arnijem le za nekaj pičlih odstotkov. Za Arnija se je torej dobro le začelo - zdaj se razlika med njim in Bustamantejem vztrajno povečuje. Z vsakim Bushevim počepom, z vsakim bušizmom ga je manj. Bush ga sicer ni podprl, pa tudi republikanci ga niso podprli, ne, Arni ni kandidat stranke, toda v očeh Kalifornije je el republicano. Pika. Arniju sledijo trije republikanci, toda obenem za njim že tako zaostajajo (10 do 16 %), da Arni izgleda kot največji republikanski up. Še več, eden izmed njih, Bill Simon, republikanski favorit na guvernerskih volitvah '02, je po objavi rezultatov sondaže iz dirke odstopil, da bi povečal možnosti ostalih republikancev.

Kar je očiten znak panike: republikanci so se pač ustrašili, da jim kalifornijski puč - rušenje guvernerja Graya Davisa - ne bo uspel. Morda bi jim puč 7. oktobra celo uspel, če bi v dirki pustili le Arnija, če bi ga potemtakem tudi uradno podprli in če bi volitve prelevili v tekmo med Arnijem in Bustamantejem, kar niti ni več tako izključeno, pa četudi je borbeno jedro kalifornijskih republikancev za razliko od Arnija zelo konzervativno. Da republikance grabi panika in da kanijo na koncu vendarle vse staviti na Arnija, kaže tudi alarmantna okrožnica, ki jo je svojim novinarjem poslalo vodstvo probushevske TV mreže Fox News: kakršnokoli posmehovanje Arniju je strogo prepovedano. Duhovičenja z izrazi a la Total Recall, Governator in Running Man odpadejo, kakor tudi kakršnekoli druge navezave na njegovo filmsko kariero - Arnija je prepovedano omenjati v zvezi z drugimi igralci in entertainerji, ki kandidirajo za kalifornijskega kaiserja. In za nobeno ceno ne smejo več reči, da je predvolilna kampanja za kalifornijskega guvernerja "cirkus" ali pa "orgija" - predstavljati jo morajo kot nekaj povsem resnega, Cyberneggerja pa kot povsem resnega kandidata in še bolj resnega politika.

In če bo Arni res postal kandidat republikanske stranke, ga bodo zasule prave, ne le fiktivne krogle, hočem reči, arheološko izkopavanje njegove preteklosti se bo še stopnjevalo. Pojasniti bo moral nacistično preteklost svojega očeta Gustava (umrl leta 1972), pa zakaj se je nekoč na isti fotki znašel z Joergom Haiderjem, znanim pronacističnim populistom, in zakaj je tako patetično "občudoval" Kurta Waldheima ter leta 1986 podprl njegovo predsedniško kandidaturo in ga celo povabil na poroko, ko je bilo že jasno, da je kot generalni sekretar Združenih narodov prikrival svojo nacistično preteklost in svojo vpletenost v pokole na Kozari. Arni bo sicer lahko rekel, da se je vmes od obeh, tako od Haiderja kot od Waldheima, že javno distanciral (kako to, da je potem še leta 1998 z Walheimom sedel na inavguraciji Thomasa Klestila?), toda Geigerjev števec bo kljub temu razneslo, še zlasti če se bodo začeli demokrati in mediji spraševati, kako to, da Center Simona Wiesenthala, sloviti lovec na nacije, katerega stalni sponzor - in nagrajenec! - je tudi Arni, v nacistični preteklosti Arnijevega očeta ni našel nič spornega (preiskavo je leta 1990 naročil sam Arni!), zdaj pa je Los Angeles Times našel dokumente, ki dokazujejo, da je bil ata Gustav član tudi zloglasnih rjavosrajčnih jurišnih enot (Sturmabteilungen alias SA). Samo po sebi to sicer nič ne pomeni, toda če bi se izkazalo, da je Ah-noldt organizirano prikrival dimenzije očetove nacistične preteklosti, potem bo novi kaiser Kalifornije v najboljšem primeru Bustamante, v najslabšem primeru pa referendumski odpoklic Davisa sploh ne bo uspel.