Šola za multimedijske mojstre

“Sam sem mnenja, da je Slovenija izmed vseh srednje- in vzhodnoevropskih držav, kot so Češka, Slovaška, Madžarska, glede infrastrukture najbližje zahodnim državam ... Ljudje so precej izobraženi in tudi njihovo razmišljanje je veliko bolj poslovno kot drugje ...” mi je svojo odločitev, zakaj namerava s svojim projektom poskusiti v Sloveniji, na vrtu Frenkie's bara razlagal avstralski multimilijonar Tom Misner. Nekateri trdijo, da je njegovo premoženje že preseglo magično mejo milijarde. Dolarjev, seveda. Tom ... kdo? - ste najbrž debelo pogledali. No, Tom Misner je razsvetljenim avdiofilom znan kot ustanovitelj verige šol za glasbene in video producente in podobne mojstre avdio-video sveta, SAE-inštitute. V svoji zbirki jih ima že blizu 50. Hkrati pa je lastnik nekaj največjih svetovnih glasbenih studiev. Na pogled precej preprost in zgovoren možakar, ki ne kaže videza kakšnega na račun svojega bogastva zelo glamuroznega in vzvišenega gospoda. Oblečen v črno majico in črne cargo hlače. Mnogo bolj pomemben je seveda na domačem terenu v Avstraliji, kjer je znal kot domnevni ljubitelj avtomobilov in deklet polniti stolpce tračerskih časopisov in bil tarča paparazzev. Nekateri so pred njegovo ime nataknili tudi pridevnik kontroverzni. Drugim pa je zaradi izjemnega poslovnega uspeha tudi trn v peti.

Tom Misner je po rodu Avstrijec in se je malce po naključju rodil v Zagrebu, kjer so imeli njegovi predniki pred drugo svetovno vojno kar nekaj premoženja. Z materjo se je v najstniških letih preselil Avstralijo, kjer se je poskušal v glasbi in delal v različnih elektronskih medijih, tudi kot glasbeni producent. Ugotovil je, da je večina tehničnega kadra samoukov iz vrst navdušencev ali pa so jih priučili na medijih samih. Šole, ki bi proizvajala recimo bodoče glasbene producente, ni bilo. Glede na izkušnje, ki jih je imel, je dobil idejo, da bi odprl svojo lastno šolo za avdio mojstre. Prva šola je odprla vrata v Sydneyju, pouk pa je potekal v enem izmed glasbenih studiev. Potem so se začele SAE-šole odpirati tudi po drugih avstralskih krajih in pozneje v Angliji oz. eni od svetovnih glasbenih prestolnic, Londonu. Nato je začel osvajati še druge evropske in azijske države. Toda pravo navdušenje nad njegovimi inštituti je izbruhnilo šele leta 1993 in od tedaj gre Misnerjev koncept samo še strmo navzgor. V začetku je imel recimo precej problemov z bankami, če je hotel dobiti kredite. Zavračale so ga, češ če ni nikjer na svetu takšnih šol, potem se to zagotovo ne izplača. Toda na koncu je postal skoraj monopolist na tem področju.

"Naša šola je priložnost za ljudi, ki se nameravajo šolati v SAE, da postanejo na avdio-video področju prepoznavni tudi v tujini. Slovenskih univerz recimo v ZDA nihče pozna. Mogoče so zelo dobre. Ne vem, ker jih sam ne poznam. Veliko ljudi niti ne ve, da Slovenija sploh obstaja, kaj šele, da bi poznali vaše šole. SAE-šole pa so znane po vsem svetu," se pohvali Misner. "Naših učencev ne učimo zgolj glasbene produkcije, temveč kako se ukvarjati z multimedijo, z internetom, z računalniki .... Glasbeni inženirji morajo danes poznati veliko stvari. Zgolj delo z glasbo ne zadošča več. Trg zahteva znanje veliko različnih stvari. Ena od prednosti, ki jo ima naša šola, je, da lahko z našimi certifikati delaš povsod po svetu. V Sloveniji se bodo študentje učili enake vsebine kot v Londonu ..." SAE-inštituti so uvedli neki enoten standard, kakšno naj bi bilo šolanje avdio-video mojstrov. Misner se tudi rad pohvali, da njegovi nekdanji učenci delajo z najbolj slavnimi bendi na svetu in v najbolj elitnih glasbenih studiih ali na največjih televizijah: "Za nas pa je največji uspeh, da dobijo pozneje dobre posle. Tako naši bivši študentje producirajo tudi trenutno najbolj popularne glasbenike in glasbene skupine, kot so recimo Britney Spears, NSync, Boys2Men ... Glavni tehnični direktor ORF je bil recimo naš študent, na RTL-u je zaposlenih 70 ljudi, ki se ukvarjajo z avdio-video tehnologijo in kar 65 se jih je usposabljalo na SAE."

Toda medtem ko je bil posel glasbenih producentov včasih vezan zgolj in le na snemalne ali pa na glasbene studie, so nove tehnologije omogočile, da je tako rekoč vsak nadobudnež lahko postal nekakšen glasbeni producent. Še posebej, kar se tiče elektronske glasbe. Računalniki so s primerno programsko opremo zamenjali velikanske mešalne mize z nešteto "reglerji", celo glasbene inštrumente ... Toda gospod Misner se s tem ne strinja: "Ljudje si kupijo računalnike, kupijo si najboljše programe in razne dodatke, nato pa poskusijo sami delati glasbo. Toda zvok ni takšen, kot so pričakovali. Razočarani so. Kako to, če imajo enako opremo, kot so recimo prebrali v revijah, da jo imajo najboljši studii? Ljudje ne poznajo veliko drugih, stranskih zadev. To je tako, kot če bi si kupili bolid formule 1, še vedno pa ne boste vozili tako kot Schumacher. Nekdo vas mora naučiti, kako voziti. In ravno to počnemo, naučimo vas, kako 'voziti' z določeno opremo. Treba je recimo poznati številne trike miksanja glasbe. V glasbeni skupini imaš lahko odličen bas in odlične bobne, toda kako ju povezati? Tega se ne moreš naučiti zgolj iz priročnika. Mi svoje študente učimo, kako uporabljati opremo in tudi kako poslušati glasbo."

Računalniška revolucija je spremenila sam koncept študija. Učenci sedaj spoznavajo "multimedijske" skrivnosti na računalnikih. Kljub temu je Misner še zmeraj v čislih svetovne avdio industrije, saj so SAE in njegovi inštituti največji naročniki profesionalne avdio opreme na svetu. Zaradi tega se jim podjetja ponujajo dobesedno sama in jih zalagajo s svojimi najnovejšimi izumi. Kar se tiče računalnikov, prisega na Apple. Na mac. In tudi pri njih je SAE eden največjih odjemalcev. Applovi maci so pač tudi pri muskontarjih zapisani kot zakon (pri nas recimo z maci čarajo Umek, Iztok Turk in Random Logic). "Apple je zadnjih pet, šest let najboljši računalnik za avdio, video in grafiko. Pri Applu so spoznali, da ne morejo konkurirati pc-ju, ker so ti preveč masovno popularni. Vsi večji studii dandanes delajo na macih, čeprav bi lahko tudi na pc-jih in večina glasbe je narejena macih. Applejeva platforma je pač namenjena za umetniško delo, zato je pri vseh avdio, video in grafičnih umetnikih tako popularen."

Svetovna glasbena kriza in SAE

To, da se svetovna glasbena industrija sooča z veliko krizo, ni več nobena skrivnost. Prenosi glasbenih datotek in domači pekači cd-jev so pošteno pretresli glasbeno industrijo. Prodaja glasbe se vsako leto praktično prepolovi. "Velik problem je, ker je veliko glasbe postalo brezplačne zaradi kroženja po internetu. Toda za vsako stvar je treba nekaj plačati. Nihče ne dela nič zastonj. Zato je cd-jem treba dodati neko dodatno vrednost. Naša založba je recimo začela izdajati glasbo na poceni kombiniranih CD-DVD-jih. Na eni strani ploščka je CD s stereo zvokom z glasbo, na drugi pa DVD v sorround zvoku. Glasba je predraga, toda dokler jo ljudje kupujejo, toliko časa bodo dragi nosilci zvoka. Glasbena industrija je pač pohlepna." Prav tako naj bi se močno spremenile glasbene založbe. Te naj bi bile nekakšni založniki. Praktično ne zaposlujejo več glasbenih producentov, temveč zadeve raje kupujejo že narejene. Kar je nekako tako, kot če bi delali časopis brez novinarjev.

Misner tudi pravi, da so se že začeli spreminjati glasbeni trendi in dajejo več optimizma glasbeni industriji. "Zadnjih nekaj let je bil sicer trend tehno glasbe, ritem tuc tuc in pevka, bejba, ki je dobro izgledala. Toda ljudje so se tega naveličali. Trenutni trend v ZDA in Avstraliji so recimo 'live' albumi. Trenutno je popularen live album Eaglesov. Ljudje so začeli kupovati albume, kjer glasbeniki tudi v resnici igrajo. Tudi SAE je začel svoje gojence učiti, kako posneti in delati live glasbo. Ljudje ne dojamejo takoj, kaj se dogaja, temveč šele čez kakšnih pet, šest let. Moji študentje pa bodo takrat imeli veliko prednost, ker bodo to obvladali." Misnerjevo največje bogastvo se skriva v šolah, kjer je skoraj pravilo, da so vse nepremičnine v njegovi lasti. Svojo bazo ima v Byron Bayu na avstralski severovzhodni obali. V tamkajšnji šoli se skriva več kot 100 delavnic in več kot 30 avdio in video studiev. Poleg v studie in šole svoje premoženje nalaga tudi v nepremičnine. Samo v Avstraliji naj bi imel v svoji lasti več kot 800 stanovanj, pa v Veliki Britaniji ... Sicer pa se spet vrača nazaj k svojemu začetku, glasbeni produkciji. "Zdaj je trend, kako čimhitreje, bolje in z manj stroški posneti album. V sedemdesetih sem recimo delal s Fleetwood Mac pri enem izmed njihovih albumov. Samo bobne smo snemali šest mesecev in na dan je to stalo na tisoče dolarjev ..." Menda tudi kot glasbeni producent ni bil ravno povsem povprečen. Po svetu naj bi prodali kar 120 milijonov albumov glasbenih skupin, kjer je zapisan kot producent. "V zadnjih dveh letih sem začel ljubiteljsko spet producirati. Sedaj delam za neko glasbenico, ki je podobna Shanii Twain, country rock. Drugi projekt pa je skupina, ki zveni nekako kot Coldplay. Sedaj pač lahko izbiram, kaj hočem delati. Gre bolj za zabavo".

SAE Ljubljana

Na SAE-inštitutih po svetu se je kalilo kar nekaj Slovencev. V zadnjem času je morebiti najbolj proslavljen eden izmed najbolj trendy slovenskih glasbenih producentov, Dejan Radičević. Sicer pa sam koncept SAE-šol temelji na predavanjih, ki jih vodijo bivši študentje. Za ljubljanski SAE je najbolj zaslužen Dušan Gajič. Tudi sam je namreč opazil, da je večina tovrstnih slovenskih mojstrov bolj ali manj priučenih. Le RTV je nekako izobraževala svoje kadre. S SAE je večkrat skušal navezati stike na glasbenih sejmih, kjer so se predstavljale lokalne SAE-podružnice. Toda odziva ni bilo, dokler ni vzpostavil stika s samim Tomom Misnerjem. "Misnerju sem poslal e-mail in kmalu mi je odgovoril, da tako ali tako prihaja v Evropo na enega izmed glasbenih sejmov. Srečala sva v šoli v Muenchnu. Potem smo mu pokazali nekaj studiev pri nas in pogovarjali smo se, kaj bi morali sploh narediti." Slovenija oz. Ljubljana je bila očitno po Misnerjevem okusu. Tako bo že letos jeseni v Iskrini stavbi na Dolgem mostu zaživela prva SAE-šola v Sloveniji.

"V tem poslu ni veliko teoriziranja. Cel program je sestavljen tako, da se po nekaj predavanjih takoj preide na praktično delo. Učilnice, ki se sedaj opremljajo, so tudi tako narejene," pravi Dušan. Cela zadeva bo temeljila na 20 macih, na katerih naj bi izmenično delalo 40 gojencev, kolikor jih pričakujejo na vpisu. Poleg tega pa opremljajo dva studia za delo s potencialnimi bendi. Za zdaj bodo v SAE Ljubljana na voljo trije programi. Šestmesečni za producente elektronske glasbe, ki je namenjen ljubiteljskim glasbenikom, DJ-em in vsem, ki jih zanima tonska tehnika, ter intenzivni (12 mesecev) in standardni tečaj (21 mesecev), kateremu sledi diploma avdio inženirja (cena tečajev se obročno gibljejo med 1600 in 5300 evri). Tisti, ki bi si želeli pridobiti univerzitetno izobrazbo na tem področju, pa bodo na morali na dodatno izobraževanje v SAE-inštitute v Veliko Britanijo ali Avstralijo. Končne diplome SAE-inštitutom nostrificirata britanska univerza Middlesex in avstralska Southern Cross University.

Predavatelji v Ljubljani pa naj bi bili tako kot po svetu bivši SAE-gojenci. "Eden izmed predavateljev je fant iz Ljubljane. Sam je še zelo mlad, zato ne bo ravno veliko predaval. Drug je tudi neki Slovenec, ki je predaval v SAE v Avstraliji in Bangkoku ter si želi vrnitve domov. Potem bo predavatelj tudi neki Hrvat, ki že dolga leta predava v šolah SAE po vsem svetu. Za občasne predavatelje bomo iskali tudi Slovence, ki so v tej industriji neka avtoriteta," pravi Dušan. Največja težava, ki so jo imeli naši mediji s SAE, je bila v tem, da so na šolanje pošiljali potencialne kadre. Ti pa so potem velikokrat postali "gastarbajterji". Program ljubljanske šole naj bi se razširil kmalu tudi na multimedijo in digitalni film. Prav v digitalnem filmu vidi prihodnost tudi Tom Misner: "V SAE se bomo kmalu na veliko posvetili filmu. Digitalna produkcija filma ima po mojem veliko prihodnost in se bo začela v kratkem zelo razvijati. Še pred petimi leti si, če si hotel posneti film, moral zagotoviti velik proračun. RTV Slovenija ti je recimo posodila opremo, najeti si moral veliko ekipo. Sedaj pa lahko ogromno narediš z računalniki. Podobno, kot se je zgodilo z glasbo. Dober primer, kako naši študentje zaslužijo dodaten denar, je bil v Muenchnu. Eden izmed slušateljev za multimedijo je šel k ameriški mornarici. Na njihovih podmornicah je bilo več kot tri tone raznih priročnikov. Vse skupaj je spravil na cd-rome in sedaj imajo podmornice vse priročnike le na dveh cd-romih".