Izbrisani proti Liverpoolu

Pred časom ste dejali, da bo Olimpija v sredo premagala Liverpool. Ostajate pri tako optimistični trditvi?

Seveda. Ne vem sicer, ali se nam bo uspelo uvrstiti v drugi krog, vendar mislim, da bomo Liverpool vsaj enkrat premagali.

Od kod razlog za tak optimizem?

Zato, ker nimamo kaj izgubiti in naši nogometaši lahko pokažejo vse, kar znajo. Tudi če izgubijo, se jim ni treba tresti. Mislim pa tudi, da nas bo Liverpool malo podcenil, poleg tega bo tu še poln štadion, navijači, ki bodo na naši strani. Čeprav je Liverpool veliko kakovostnejši, kakovost ne zmaguje vedno.

Verjetno bo najtežje ustaviti Michaela Owna, enega najhitrejših nogometašev na svetu. Kakšna bo strategija, kdo se ga bo lotil, kdo ga lahko ustavi?

Pokrival ga bo Janez Aljančič.

Ali je Aljančič hitrejši od njega?

Ni hitrejši, po mojem sta približno enako hitra. Mislim, da ga lahko zapre, z Lazičevo pomočjo. Pokrival bi ga na naši polovici, to pomeni ves čas, ker se Owen tako rekoč ne vrača na svojo polovico.

Ste merili Aljančičeve izide na sto metrov?

Po mojem okoli 11 sekund. Owen pa ne more biti veliko hitrejši. Čeprav ta podatek za nogomet niti ni tako pomemben.

Katere stvari ste še opazili, ko ste analizirali Liverpoolove posnetke?

Predvsem je opaziti, da igrajo veliko več in veliko bolje po levi strani. Večina njihovih napadov gre po levi strani. Poleg tega so v obrambi veliko slabši na desni. Tukaj pa že vidim priložnost za našega hitrega Mladena Rudonjo.

Liverpool igra bolj ali manj različice sistema 4-4-2, vi pa 3-5-2. Boste spreminjali sistem igre?

Ne, igrali bomo svojo igro.

Angleži igrajo ostro, saj je na zadnji tekmi recimo Liverpool ostal brez dveh igralcev, ker imata zlomljeni nogi. Tudi Liverpool ne bo igral nežno, kako boste odgovorili na to? Čeprav niste ravno zagovornik nežnega nogometa.

Seveda ne. Osebno zagovarjam agresivno, vendar ne pokvarjeno igro. Mislim, da Olimpija igra v obrambi zelo agresivno, ne igramo pa pokvarjenega nogometa, kar se vidi tudi po majhnem številu dobljenih rumenih kartonov.

Liverpool bo šel v srečanje ostro!

Kolikor jim bo dopustil sodnik. Vendar igramo prvo tekmo doma. Če spustimo žogo na tla in odigramo s hitrimi podajami, jim bomo delali precej preglavic. Še vedno igrajo angleški nogomet z veliko dolgimi podajami. Če nam bo uspelo odigrati dobro tekmo, kakršne smo letos že igrali z Mariborom ali Publikumom, verjamem v presenečenje.

Štadion bo verjetno razprodan. Komu bi to razpoloženje lahko koristilo?

Angleži so navajeni igrati pred polnimi tribunami, zato to zanje ne bo nič novega. Za naše fante pa bo dodaten motiv.

Zamenjali ste tekme. Prvo bi morali igrati v Liverpoolu. Zakaj?

Tako je želel Liverpool, že takoj na žrebanju, potem so se naši odločili, da privolijo zaradi financ. Čeprav bi jaz raje videl, da v Ljubljani igramo drugo tekmo. Zdaj je nekako videti, kakor da se jih bojimo, kakor da mislimo, da bomo tam dobili pet ali šest kosov in potem ne bi bilo publike v Ljubljani. Če bi vprašali mene, bi drugo tekmo igrali v Ljubljani, ker menim, da bi tudi v Liverpoolu dosegli dober izid, saj igramo zdaj v gosteh bolje kot doma.

Ravno to smo hoteli vprašati, kakšne so vaše možnosti na slovitem Anfield Roadu, kjer tudi močnejše ekipe težko zmagajo?

Verjamem v svojo ekipo. Že pred prvenstvom sem, ko so mi govorili o četrtem, petem mestu, govoril o vrhu. Če ne verjameš v igralce, potem tudi oni ne verjamejo vate. Brez zaupanja pa nimaš kaj iskati.

To zaupanje ste pokazali tudi z izjavami pred tekmo z irskim Shelbournom, ko ste javno rekli, da ste boljši od Ircev. Takšne izjave so pri nas redkost. Trenerji so ponavadi previdnejši.

Vsi že vnaprej iščejo alibije. Tudi jaz bi lahko rekel, da so Irci strašno moštvo, da je za nas dober izid že točka, pa to ni res. Vsi vemo, kam sodi irski klubski nogomet. Trenerji poveličujejo druga moštva, da bi bili potem videti heroji; če izgubijo, pa imajo alibi, saj so igrali z močnejšo ekipo.

Če se vrnemo k veliki tekmi z Liverpoolom ... Rekli ste, da Liverpool lahko premagate. Sami ste igrali velike tekme, ampak vaši nogometaši jih niso ravno toliko.

Pred enajstimi leti sem že treniral na njihovem štadionu, ko sem še igral za ciprski Apollon, vendar nisem igral, ker sem imel rdeči karton.

Kako se je končala tekma?

Izgubili smo s 6 : 1. Doma pa z 2 : 1, čeprav smo povedli.

Kdo pa je takrat igral za Liverpool?

Mcmanaman, Wright, Rush, Molby, Redknapp...

Ampak takrat Apollon ni bil tako močan, kot je danes Olimpija?

Ne, niti približno.

Po suši, reprezentančnih tekmah in koncertu je igrišče v zelo slabem stanju. Je slabo igrišče prednost ali ovira za Olimpijo?

Mislim, da je to za nas slabo, ker bomo igrali po tleh. Raje bi videl, da bi bilo igrišče dobro. Moram pa povedati, da je igrišče po koncertu Siddharte boljše kot pred koncertom. Na tistih mestih, kjer je bila plastična zaščita. Na tistih mestih, ob robu, kjer zaščite ni bilo, pa sploh ni več trave. Še sreča, da so poskrbeli za pokritje terena s plastiko.

Ste bili na koncertu Siddharte?

Ne.

Vam skupina ni všeč?

Ne, ne, dobri so, samo časa nisem imel.

Olimpija je ena redkih ekip v Sloveniji brez pomožnega igrišča. Kako rešujete težave s pomanjkanjem pomožnih igrišč in kako to vpliva na vaše delo?

Težko je, ker včasih zvemo šele nekaj ur prej, kje bomo trenirali. Enkrat treniraš na velikem igrišču, enkrat na malem. Še najbolje bi bilo, če bi uredili umetno travo na našem pomožnem igrišču, vendar to veliko stane. Zadnjič, ko je bilo slabo vreme, nam noben klub ni hotel posoditi igrišča, da ga ne bi uničili, pa smo imeli kondicijski trening v Mostecu. Še sreča, da se ni igralo redno prvenstveno kolo, tako da ni bilo nič narobe. Je pa v takih razmerah težko narediti načrt dela, kakršne nekateri trenerji radi delajo.

Olimpija zaradi teh težav tudi nima več mladincev in drugih mlajših selekcij, ki bi lahko zmagovale na slovenskih prvenstvih. Ste vseeno koga opazili?

To je res, kljub temu imamo nekaj igralcev v drugi ligi pri Svobodi na Viču. To so Erbida, Jovanovič in Stojanovič, z nami pa so že trenirali Azizi, Geladini in Zečevič.

Kritiki očitajo Olimpiji, da sicer dosega dobre izide, nima pa igre?

Pravzaprav ne gre za kritike, ampak za enega kritika. Enkrat sem prebral, da je Oblak naredil selekcijo današnje Olimpije. Lani jo je isti novinar hvalil. Kolikor se spomnim, je ta ekipa lani odigrala le eno dobro tekmo, in to z Mariborom; tekmo je sicer izgubila, a so jo vsi hvalili. Vem, da smo v tem delu od osmih tekem vsaj šest tekem odigrali zelo dobro in pokazali veliko več kot v lanski sezoni.

Najbolj je bila kritizirana igra na tekmi z ajdovskim Primorjem.

Morali smo zmagati. Pred tekmo sem se z igralci dogovoril, da bomo igrali svojo igro. Če tekme ne bi dobili, bi se Primorci oddaljili, tako pa smo še vedno v igri za vrh. Upam pa, da me kritiki ne obsojajo zaradi svojih interesov ali zaradi prijateljev, ki so trenerji in iščejo službo pri Olimpiji.

Vseeno se v igri pozna odhod Robija Prosinečkega oziroma to, da manjka igralec v sredini, ki bi lahko gradil igro in podajal uporabne žoge.

Vsi vemo, kaj Robi pomeni za vsako moštvo. Vendar zdaj igramo veliko hitreje, ker je na njegovem položaju zdaj Rudonja in sem zadovoljen z njegovo igro.

Rudi je presenečenje za vse. Kaj se je zgodilo z njim?

Ko sem prišel, sem vedel, da mu mesto, na katerem je igral pri prejšnjem trenerju Oblaku, ne ustreza in da ni zadovoljen. Potem sva se pogovorila in rekel je, da mu ta pozicija najbolj ustreza. Dal sem mu priložnost in ne bo je izpustil. Ne vem, zakaj bi ga dajal na bočno pozicijo, če se v sredini bolje počuti.

Govori se, da je bil nakup mladega Popoviča neke vrste zamenjava za Prosinečkega. In zanj pravijo, da je bil slab nakup.

Še zmeraj mislim, da je bil to dober nakup. Popovič je mlad, nadarjen igralec, vendar zdaj še ni dovolj pripravljen, ker se ni pripravljal z nami. Verjamem vanj.

Zdi se, da je bistvo nove Olimpije čvrsta obramba z Lazičem, Handanagičem in Hrvatom Budičinom.

Igramo tako, ker nimamo drugih igralcev. Imamo srečo, da so Kmetec, Rudonja in Jusufbegović tako hitri. Na srečanjih z močnejšimi ekipami nam je zato lažje. Z ekipam, ki igrajo bunker, nam je težje igrati. Kmetec, ki ni razbijač, je vseeno dal pet golov v osmih tekmah, čeprav bi jih lahko dal veliko več.

Reprezentančna obramba je nekajkrat pokazala, da ni na najvišji ravni, predvsem na tekmah s Francijo, Švico ... Ali vidite Handanagiča in Laziča kot reprezentanta?

Za Laziča mislim, da je že zelo blizu državne reprezentance, Handanagič pa bo moral še delati.

Če vas bo Liverpool izločil iz pokala Uefa, vam ostane prvenstvo!

Na prvenstvu hočemo iti do konca. Zadnjih sedem let je bil prvak Maribor, čas je že, da mi osvojimo prvenstvo.

Ob vašem prihodu v Olimpijo je velik problem postala trenerska licenca. Zdaj ste trener v igralskem dresu številka 99. Kako bo s tem?

Vpisal se bom na tečaj za opravljanje A-licence, ker vem, da mora imeti vsak trener ustrezno licenco, če hoče trenirati klub. To bom spoštoval. Sem pa zaprosil za odobritev začasne licence, vendar nisem dobil nobenega odgovora.

Niti negativnega?

Nič. Če ni odgovora, vem, da mi licence niso odobrili, se bom pa potrudil to licenco pridobiti čim prej.

Ko ste bili trener Viatorja Vektorja, z licenco ni bilo težav ...

Za Ljubljano so vedeli, da ni denarja, in trenerji nimajo takega interesa, da bi bili trenerji Ljubljane. Za Olimpijo mislijo, da Schollmayer denar meče skozi okno, in res je, da bi vsak rad bil trener Olimpije.

Zgodba izbrisanih je tudi vaša zgodba?

Rojen sem v Ljubljani. Nogometno pot sem začel pri Mercatorju, pri današnji Svobodi na Viču, živeli smo v Trnovem in to je bilo najbližje. Potem sem šel k Slovanu na Kodeljevo, ker smo se preselili v Štepanjsko naselje. Igral sem za mladince in člane, vmes sem imel štipendijsko pogodbo z Olimpijo, vendar ta ni kazala velikega zanimanja, da bi zaigral zanjo. Zato sem odšel v Banjaluko k Borcu, ki je bil za jugoslovanske razmere kar velik klub. Slovan je dobil neko odškodnino, vendar bi o njeni višini več vedel povedati takratni sekretar Slovana Milovan Tarbuk. Pri Borcu so mi za drugoligaške razmere ponudili soliden denar in tam sem ostal pet let, osvojili smo pokal Jugoslavije in klub pripeljali v prvo ligo. Imeli smo več gledalcev kot večina prvoligašev, mislim, da sta tisto leto, ko smo napredovali, samo Crvena zvezda in Dinamo presegla naše številke. Potem sem šel na Reko, kjer sem bil eno leto.

In tam ni šlo?

Imel sem težave s trenerjem. Prvih pet kol sem bil standardni in bili smo prvi na lestvici. Potem je umrla moja poročna priča in sem hotel na pogreb, pa mi ni pustil. Ker je bil premor zaradi državne reprezentance, sem se usedel v avto in šel na pogreb. Od takrat mi ni več dal priložnosti.

Potem ste odšli na Ciper?

Potem sem šel na Ciper. Vmes sem prišel v Publikum in odigral šest mesecev, bili smo tudi v finalu pokala, kjer smo izgubili z Olimpijo. Potem sem šel nazaj na Ciper.

Ampak potni list vam ni več veljal?

Takrat mi je še veljal stari jugoslovanski potni list in sem v Publikumu igral kot tujec.

Tujec iz Trnovega?

Mene politika ni zanimala. Igral sem nogomet.

Pa vas je kdo opozoril, da bodo nastale težave?

Takrat sem sestri poslal vse papirje, da mi to uredi, pa ji ni uspelo. Sam nisem imel časa, da bi prišel s Cipra. Težave so se začele, ko mi je potekel stari potni list. Rekli so, da imam sedem dni časa, da si uredim stvari. Z letalom sem prišel do Avstrije, kjer sem moral na letališču vso noč čakati na letalo za Ljubljano. Ko sem prišel na Brnik, mi je carinik rekel, da moram nazaj v Avstrijo. Spet sem moral prespati na letališču. Sestra je šla potem na bosansko veleposlaništvo, da bi mi uredila kakršenkoli papir. Pa so ji rekli, da ji ne morejo dati ničesar, saj me ni v nobeni njihovi evidenci. Ko je začela tam jokati, so ji dali neki nadomestni potni list in rekli, da imam tri dni časa, da bodo moji podatki v računalniku tri dni in naj si uredim stvari.

Tri dni ste bili državljan Bosne in Hercegovine?

Ja. Potem sem s tem potnim listom šel na Hrvaško. Tam mi je neki prijatelj posodil potni list, da sem prečkal slovensko-hrvaško mejo. Tako sem prišel v Slovenijo.

Koliko časa ste potem čakal na potni list?

Leto in pol.

Kako ste se to leto in pol preživljali?

Nekaj časa sem še dobival denar s Cipra, kjer sem imel v najemu lokal. Potem je to propadlo, ker sem bil pač tukaj. Ostal sem brez vsega. Prodal sem BMW 525 za 9000 DEM, ker sem nujno potreboval denar.

Ste že bili na Cipru, odkar imate potni list?

Ne. Zdaj, ko bo Slovenija igrala s Ciprom, bom šel malo na obisk. Konec koncev sem tam preživel šest let življenja.