Fuzbalske zvezde

Real Madrid je nogometna ekipa, ki je lani praznovala svojo stoletnico. Imeli so torej dovolj časa, da postanejo najbolj znan in najbolj uspešen nogometni klub vseh časov. Starejši ljubitelji nogometa se še zmeraj radi spomnijo neverjetne generacije z Di Stefanom in Puškasom na čelu, ki je od leta 1955 do 1960 osvojila evropski naslov petkrat zapored. Neponovljiv uspeh, ki je Real povzdignil nad vse ostale nogometne klube. Navduševali so tako z navdahnjeno igro kot z zmagami. Praktično neponovljivo. Potem pa je pred tremi leti na prestol madridskega Reala prišel Florentino Perez. Na predsedniških volitvah je zmagal z obljubo, da bo pripeljal Luisa Figa. Kljub dolgovom, ki so obremenjevali Real, je svojo obljubo izpolnil in kupil Portugalca Figa. Da pa je bil nakup še bolj spektakularen, je Figa strgal iz rok največjega Realovega sovražnika, Barcelone. Cena tega uspeha je 61,7 milijona dolarjev. Cena, ki je jemala sapo. Vendar je Perez že naslednje leto spet presenetil. V Madrid je za 75,1 milijona dolarjev pripeljal francoskega virtuoza Zinedina Zidana. Do takrat je veljalo načelo, da v eni ekipi lahko optimalno deluje le en mega zvezdnik, Perez pa je vse teorije postavil na glavo. Naslednjo sezono je pripeljal še Ronalda. Cene so zaradi recesije v nogometu zelo padle, tako da je čudežni deček prišel v Madrid za borih 45 milijonov dolarjev. Ko na zelenih površinah ni bilo več videti zvezde, ki bi lahko dopolnila Realovo zasedbo, so se Realovi marketingarji spomnili Davida Beckhama in ga od Manchester Uniteda, najbogatejšega kluba na svetu, odkupili za 41,3 milijona dolarjev.

Če k tem mega prestopom dodamo še Španca Raula in Brazilca Carlosa, ki sta bila v Madridu že pred prihodom Pereza, dobimo zasedbo, ki polni vse nogometne štadione na svetu; svet je dobil najdražji balet na svetu, beli balet, kot imenujejo igro madridskih kraljev. Perez tudi skrbi, da vse te mega zvezde dobivajo visoke plače, ki se gibljejo od 6 do 7 milijonov dolarjev, tako da imajo vsi največji zvezdniki Reala zelo podobne dohodke. Kdo je zvezda in kdo je upravičen do visokih plač, je zelo jasno določeno. To je na svoji koži občutil tudi Claude Makelele, ki je poleti zahteval višjo plačo. Kljub temu da je veljal za temelj Realove igre, ki je držal skupaj Realove zvezde, ga je namesto višje plače doletel odhod v angleški Chelsea, katerega lastnik je ruski mogotec Roman Abramovič.

Vsi ti prestopi pa imajo poleg nogometnih tudi marketinške vzroke, saj so del posla, ki so nogomet preoblikovali v marketinško mašino. O tej temi so govorili celi seminarji in zaključek je bil: "V nogometu ni več dovolj zabijati gole, treba je tudi prodajati drese." Nogometni strokovnjaki so se ob nakupu Beckhama začeli spraševati, ali se splača kupiti nogometaša, ki mogoče sploh ne bo mogel igrati v prvi postavi. Odgovor pa je bil že pripravljen, saj je študija na sportsnet.com pokazala, da je Beckham najbolj popularen športnik na svetu, pred Michaelom Jordanom, Tigerjem Woodsom in Ronaldom. To raziskavo potrjuje tudi več kot 60.000 spletnih strani, ki spremljajo vse Angleževe poteze. Pri Realu pa je vse izračunano: če so kupili Ronalda za prepoznavnost na brazilskem tržišču, če so kupili Zidana za povečanje svojega tržnega deleža na francoskem in afriškem tržišču, saj so njegovi starši alžirskega rodu, če je Raul magnet za španske trge, so Beckhama pripeljali za britanski trg, kjer je bolj priljubljen od kraljeve družine, in še bolj za azijski trg. Tako ni naključje, da je Beckham isti dan, kot je bila novica o prestopu iz Manchester Uniteda v Real objavljena, pristal na Japonskem, skupaj s svojo ženo Victorio Adams Beckham. Kako priljubljen je Beckham, govori tudi podatek, da je bila novica dneva, da je David izbral številko 23, ki jo bo nosil na hrbtu. Dolgo se je namreč ugibalo, katero številko dresa bo imel, saj je sedmica, ki jo je nosil v Manchester Unitedu, v Realu rezervirana za Raula, ki je praktično Realov otrok. Kaj pa pomeni Davidov obraz na oglasnem panoju, lahko najbolje povedo pri Adidasu, Castrolu, Vodafonu, Marks&Spencerju in pri Pepsiju. Vodilni športni dnevnik v Španiji Marca je objavil podatke, da se je tržni delež britanske veletrgovine Marks&Spancer v prvih šestih mesecih po podpisu pogodbe z Beckhamom povečal s treh na šest odstotkov. Še bolj so si meli roke pri Vodafonu, kjer je v prvih šestih mesecih Beckamovega reklamiranja prodaja mobilnih telefonov zrasla za 41 odstotkov. Če pa Beckhama združiš z Realom, dobiš zmagovito kombinacijo. O Realu govori Siemensova zgodba. V prvem letu sponzoriranja Reala je nemški gigant svoj delež na španskem trgu povečal s 17 na 24 odstotkov. Po zaslugi Ronalda in Roberta Carlosa pa je njihov tržni delež v Braziliji dosegel 60-odstotni prag. Če dva marketinško tako privlačna objekta združiš, dobiš "money machine". Koliko je vredna taka povezava, lahko za zdaj samo ugibamo, vendar lahko sklepamo, da so številke ogromne. Dokaz za to imamo v členu Beckhamove pogodbe, ki pravi, da polovica marketinških prihodkov, ki jih bo dobil v času igranja za Real, pripada klubu. V zadnjih dveh letih igranja za Manchester United je po nekaterih ocenah Beckham dobil 23,8 milijona dolarjev. Poznavalci pravijo, da Beckham kljub temu ne bo veliko izgubil, čeprav je bil prestop tako za klub kot za igralca bolj prestižnega pomena. Seveda pa se tak prestop splača samo največjim. Olimpija ali Maribor takega zvezdnika ne bi mogla izkoristiti v celoti, saj lahko njegovo zvezdniško moč izkoristijo samo najbogatejši klubi z največ navijači na svetu. Real ga lahko več plača in za Real je bolj dragocen kot za druge manjše klube.

Podobne marketinške poteze so značilne tudi za druge klube, saj prodaja vstopnic pomeni vse manjši delež klubskih proračunov. Najbogatejši nogometni klub na svetu, Manchester United, se je letos odpravil na priprave v ZDA. Tam so odigrali štiri tekme, in sicer v Seattlu, Los Angelesu, New Yorku in Philadelphii, in vse štiri so tudi gladko zmagali. Mimogrede naj povemo, da so bili stadioni povsod polni, razen v Los Angelesu. Ampak bolj kot prijateljske tekme z drugorazrednimi nogometaši so Angleže zanimali investitorji na Wall Streetu. S to turnejo so hoteli borznike v Ameriki prepričati, da se splača investirati v njihove delnice.

Kljub vsem računom in strategijam, ki jih imajo najboljši klubi, morajo na koncu vsi ti zvezdniki zabijati tudi gole, ker navijači zahtevajo rezultate. Brez rezultatov in golov pa zvezdnikov ni.

Real v Beogradu

Brez golov pa se je končala tekma v Beogradu, kjer sta se pomerila velikan bivše Jugoslavije Partizan in svetovni velikan madridski Real. Tekma brez zadetkov je kljub temu pokazala, da ni nepremagljivih, ne glede na to, koliko dresov kdo proda. Na igrišču se vse pozabi. Beograd je tisti dan dihal za to tekmo: "Nimamo služb, nimamo denarja, imamo pa Real," so se tekme veselili Beograjčani. Seveda je največ zanimanja požel David Beckham, saj njegov prihod ni bil zanesljiv. V državi, kjer rumeni tisk dosega tudi nekaj sto tisoč izvodov, je bila novica dneva, da z Beckhamom ni pripotovala njegova žena Victoria. Mimogrede povejmo še, da je imel polet madridskih kraljev 65-minutno zamudo. Razlog je bil, da so Guti, Cambiasso, Solari in Borja pozabili vzeti potne liste, saj so mislili, da je Srbija in Črna gora že v Evropski uniji. Stadion je bil razprodan v dveh urah, kar pomeni nekaj več kot 32.000 prodanih vstopnic. S tako tekmo pa zaslužijo tudi preprodajalci, ki so na dan tekme za karto zahtevali okoli 50 evrov. Največ je menda iztržil preprodajalec, ki je karto prodal za 200 evrov. Čeprav se Partizan ne more primerjati z zvezdami Reala, pa imajo tudi Beograjčani v svojih vrstah svetovno zvezdo, in sicer bivšega svetovnega prvaka Lotharja Matthausa, ki je prišel v Beograd kot trener z eno samo nalogo, pripeljati Partizan v Ligo prvakov. To mu je uspelo, vendar bo, kot kaže, popularni Matthaus ostal v Beogradu dalj časa, saj je že zaročen s srbsko lepotico. Na tiskovni konferenci je že uporabil tudi nekaj srbskih besed, saj je španskega prevajalca, ki je pozabil prevesti Lotharjev odgovor, spodbodel z besedami: "Idemo, momak." Da mu je balkanska mentaliteta še vedno tuja, je nakazal na tiskovni konferenci, kjer je na novinarsko vprašanje, ali so igralci po neodločenem rezultatu zadovoljni, odgovoril: "Oni so bili veseli, tudi ko so v Madridu izgubili z 1 : 0."

To je bila tudi priložnost, da se pokažejo vsi pomembneži, saj se je v VIP-prostorih kar trlo ljudi. Med njimi smo opazili tudi našega poslanca in enega glavnih kandidatov za novega predsednika Nogometne zveze Slovenije Cirila Pucka: "Vsako leto si navadno ogledam nekaj tekem Lige prvakov, ponavadi sicer bolj končne boje. Zdaj pa se je pokazala priložnost v bližini, da vidim Real, ki pa so jih Beograjčani nadigrali." Pucko nam je tudi zaupal, da za Partizan navija že od otroštva. Za njegovo mizo smo prepoznali tudi Georga Subana, ki je zelo dejaven na slovenski klubski sceni, saj je letos naredil pravi bum z Muro v Murski Soboti. Suban je bil na tekmi bolj po službeni dolžnosti, Adidas, katere zastopnik za Srbijo in Črno goro je njegovo podjetje, je namreč sponzor Lige prvakov. Povprašali smo ga, kdaj bo Mura v ligi prvakov: "Upam, da hitro, to so vsekakor moje sanje. Mi se bomo potrudili, mogoče nam letos še ne bo uspelo, ampak moje sanje so nastop v Ligi prvakov, vsaj v kvalifikacijah. Nikoli se ne ve, če ne s Subanom, pa mogoče brez Subana." Tudi mi upamo, da bo kmalu spet v Ligi prvakov zaigral kakšen slovenski klub.