Marihuana povzroča aids

Ne tako davno, spominu ne bi bilo treba seči niti kakšnih petnajst let v preteklost, so se v zvezi z drogami v javnosti pojavljali skoraj izključno negativni stereotipi. Različne psihoaktivne substance so bile povezane z vsem slabim, uživalci pa stigmatizirani kot zadnji izmeček. Čeprav se je od takrat podoba uživalcev drog, odvisnikov in drog samih nekoliko spremenila, še vedno sem in tja kakšen strokovnjak na tem področju podleže poenostavljenim predstavam. V medijih se sicer ne pojavljajo več zdravniki, ki bi trdili, da se marihuana vbrizgava z iglo v žilo, kljub temu pa se recimo v vsakodnevni črni kroniki problematika drog še vedno slika zgolj iz črno-bele perspektive. Zlonamerno in zavajajočo enostransko propagando si kdaj rada privošči tudi institucija, kot je nacionalna televizija, ki si je za poglavitna merila naložila verodostojnost in uravnoteženost.

V eni izmed oddaj Tednika na TVS so tako senzacionalistično in malce zastraševalno ugotovili, da je že ena sama tabletka ekstazija dovolj, da povzroči smrt pri tistem, ki jo zaužije. Že šokantni uvodnik je napovedoval, da bo oddaja med prvimi predstavila najnovejša dognanja. "V Tedniku tudi o sintetičnih drogah, ki so žal med mladimi pri nas zelo razširjene, in še malo niso tako nedolžne, kot si uživalci predstavljajo. Najnovejši znanstveni izsledki so pokazali, da lahko že enkratna uporaba povzroči nepopravljivo poškodbo možganov. Z ekstazijem nastaja učno manj sposobna generacija, ki se bo tudi zelo hitro starala." Tudi sam prispevek je bil zaznamovan predvsem s strahom, da je naš zdravstveni sistem ogrožen, saj se trenutno vsak teden na rave zabavah po vsej Sloveniji vzgaja generacija opravilno nesposobnih ljudi, kar naj bi se pokazalo čez kakšnih deset let, ko bodo postali proizvodni starčki. Poudarek pa je bil seveda na najnovejših izsledkih raziskav, ki naj bi potrdile, da je ekstazi že po enem zaužitju smrtno nevaren.

Najnovejša raziskava, o kateri je bil govor v prispevku, pa niti ni več tako nova, saj jo je v šokirano svetovno javnost ravno pred dobrim letom dni plasiral George Ricaurte, strokovnjak in glavni raziskovalec na ugledni ameriški univerzi Johna Hopkinsa v Baltimoru, ki za svoje raziskave od vlade dobiva na milijone dolarjev. Izsledki raziskave so razumljivo odmevali po vsem svetu in razdelili znanstveno in ostalo javnost. Najbolj glasni so bili zagovorniki zaostrovanja politike do drog, ki so govorili o nevrološki časovni bombi, s katero se sooča mladina, in o ruski ruleti, ki se jo gredo mladi s svojimi možgani. Podlago za to so našli v raziskavi, saj sta od desetih opic že po majhni dozi ekstazija dve umrli, dve pa utrpeli hudi nepopravljivi poškodbi. To je pomenilo, da bi kar štirideset odstotkov rejverjev moralo doslej že utrpeti hude poškodbe oziroma zapustiti ta svet. V praksi je malce drugače. Toda podatek, da denimo samo v Veliki Britaniji vsak vikend tehno zabavo obišče milijon ljudi, smrtnih primerov pa je bilo do sedaj zgolj za vzorec, ni prepričal raziskovalcev, da svojih izsledkov ne bi objavili v eni izmed uglednih znanstvenih revij Science. Zgolj po naključju je šokantno razkritje sovpadalo z žgočo debato v ameriškem kongresu o zloglasnem antirave aktu, po katerem bi se lastniki klubov, v katerih bi policisti našli kogarkoli, ki je zaužil tabletko ekstazija, lahko poslovili od licence za poslovanje. Leto dni po razkritju so znanstveniki iz Marylanda sklonjenih glav. V začetku letošnjega septembra so namreč morali osramočeno priznati, da so se prenaglili in zmotili. Kriva je bila zamenjava stekleničk z drogo. Namesto MDMA-ja, ki je glavna sestavina ekstazija in jo rejverji uživajo predvsem oralno, so opicam vbrizgavali nekajkrat močnejši amfetamin.

Težava preventive je dostikrat v tem, da mladi na svoji poti eksperimentiranja ne morejo zaupati starejšim, saj jih ti dostikrat zavajajo in nepoznavalsko mečejo vse droge v isti koš, namesto da bi odkrito spregovorili in se soočili s tem problemom. Po takšnem kiksu bo še manj tistih, ki bi preventivne oddaje o drogah na nacionalki sprejemali kot verodostojne in vredne razmisleka.

Izkazal pa se ni niti Urad za droge, ki je ob preventivnem mesecu pripravil prilogo Droge - tvoj vodnik in jo natisnil v 250.000 izvodih. Namenjena naj ne bi bila samo mladostnikom, ampak tudi staršem in učiteljem. V njem namreč strašijo mlade s prividi oziroma halucinacijami, če bodo kadili marihuano, hkrati pa na drugem mestu zapišejo: "Kajenje desetih cigaret na dan bi lahko razumeli kot zmerno." Razmah drog je delno povezan tudi s tem, da so v naši zakonodaji vse zmetane v isti koš. Ko torej najstnik eksperimentira s konopljo in se mu ne zdi nič hudega, si lahko misli, da je s heroinom podobno. Poznavanje razlik še očitno še dolgo ne bo tolikšno, da bi droge razvrstili v različne skupine kot recimo v Veliki Britaniji. Že uradne publikacije, kot je vodnik po drogah, se izkažejo s poznavalskimi cvetkami, med katerimi je predmet posmeha najbolj obrazložitev: "Konoplja je rastlina, iz njenih listov, cvetov in smole pa izdelujejo najbolj znani psihoaktivni snovi, hašiš in marihuano." Če si kdo ne more zamišljati, kako v nekem skrivnem laboratoriju v zakotnem koščku sveta izdelujejo pripravek iz konoplje, je to še bolj natančno razloženo. "Marihuana se izdeluje s trenjem cvetov, listov in suhih stebel." Kajenje džointov pa naj bi posredno lahko povzročalo celo smrt zaradi aidsa: "Ker lahko marihuana prizadene tudi sposobnost mišljenja in presojanja, lahko uživalec pozabi na varnost pri spolnosti, s tem pa se izpostavlja okužbi z virusom HIV, ki povzroča aids, hepatitisom C in drugimi spolnimi boleznimi." Zaradi podobnih vsakdanjih kiksov, ki spremljajo poročanje o problematiki drog, niti ni čudno, da smo še daleč od kakšnih resnejših laboratorijskih raziskav na tem področju. Medtem ko na Nizozemskem in še kje marihuano že uporabljajo v medicinske namene in ko so na znanem muenchenskem inštitutu Maxa Plancka s poizkusi potrdili zdravilne učinke konoplje pri epilepsiji, smo pri nas še na samem začetku, brez uradnih kliničnih raziskav. Gorazd Drevenšek z inštituta za farmakologijo zato ugotavlja, da tudi na tem področju capljamo za Brusljem. "Tako je sprejemljivost za novosti bolj toga kot v EU, uradniki, ki izdajajo dovoljenja, pa bolj prestrašeni. Ob vsej konzervativnosti vlade in ministrstva za zdravstvo se bodo tudi etične oblasti bale izpostaviti javnim aferam pri izdaji mnenja za klinične poskuse, na drugi strani pa se bojijo tudi zdravniki, ki bi si upali pri vseh današnjih aferah izpostaviti svojo strokovnost in dati pobudo za začetek takšne študije." Torej se v doglednem času še ne bomo postavili ob bok recimo Velike Britanije, kjer je spodnji dom angleškega parlamenta pred približno dvema tednoma sklenil, da policisti od januarja prihodnjega leta na otoku ne bodo več preganjali uporabnikov marihuane po ulicah, hkrati pa so konopljo razvrstili v isto skupino drog kot steroide in protidepresive.