Šokiraš lahko samo nekaj časa
Gorazd Slak, nekdanji programski direktor Kanala A, je pred slabim letom na položaju programskega direktorja podjetja Pro Plus (POP TV in Kanal A) zamenjal Branka Čakarmiša. Tridesetletni dvometraš je nekdanji košarkar in tudi neizbrani kandidat za programskega direktorja na nacionalni televiziji.
Gorazd Slak, neprimeren za RTV SLO
© Miha Fras
Televizija je moj svet, v njem živim in ga hočem ustvarjati. V tistem trenutku sem vedel, da imam možnosti in znanje, da bi pripomogel k uspehu javnega zavoda TV Slovenija.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Gorazd Slak, neprimeren za RTV SLO
© Miha Fras
Televizija je moj svet, v njem živim in ga hočem ustvarjati. V tistem trenutku sem vedel, da imam možnosti in znanje, da bi pripomogel k uspehu javnega zavoda TV Slovenija.
Navajeni smo, da je za takšno funkcijo, kot jo ima programski direktor na nacionalni televiziji, treba precej lobirati, se pogovarjati z vsemi političnimi opcijami. Ste imeli pokrito ozadje? S kom ste se največ pogovarjali? Ste to sploh počeli?
Nisem šel čisto naivno v to, nisem pa se pogovarjal z nobeno politično opcijo, ker nisem hotel, da bi dobil kakšno etiketo ali da bi me uvrščali v katerokoli politično opcijo. Želel sem kandidirati kot strokovni programski direktor.
Kakšen je bil vaš program?
Predvsem, da bi se razvijalo več slovenskega igranega programa.
Čeprav je to drago?
Seveda, saj tudi zdaj razvijajo drage oddaje. Poleg tega mislim, da bi se pogovarjali tudi o tem, da bi nekatere projekte izvajali bolj racionalno.
Zdaj delate to na Pro Plusu. Razlika je verjetno ogromna, že to, da sta POP TV in Kanal A komercialni televiziji, spremeni vse ...
Res, postavljanje programa pri komercialni televiziji je diametralno nasprotno postavljanju programa na javni televiziji. Javna televizija dobi denar, da pripravlja program, komercialna televizija pa pripravlja program, da dobi denar. Naša želja je pripraviti program, ki pritegne čim več gledalcev, saj s tem dobimo več oglaševalcev. Res sem izšel iz komercialnih televizij, in kako bi se znašel na javni, ne bomo vedeli. Moja strategija je, da POP TV, ki je najbolj gledan televizijski program v Sloveniji, tak tudi ostane in še okrepi svojo prednost, ter da Kanal A ostane na tretjem mestu po gledanosti in v nekaterih skupinah in nekaterih časovnih območjih pride celo na drugo mesto, pred oba programa javne televizije.
Kje?
V ciljni skupini od 18 do 49 let in med 20. in 23. uro.
TV Pika in Paprika sta začeli z bolj ali manj znanimi obrazi. Boste tudi vi štartali z znanimi obrazi ali boste na novo ustvarjali prepoznavne voditelje?
Naša želja je kreirati nove obraze, če pa se bo kdo na drugih televizijah izkazal za kompetentnega voditelja, ne vidim nobene ovire za delo pri nas.
Ste pripravljeni tudi kupovati? Govori se, da naj bi nekaj znanih obrazov spet prestopilo z nacionalke na POP TV in Kanal A ...
Govori se, vendar o tem ne vem nič.
POP TV ima boljšo gledanost kot nacionalka. Kviz Najšibkejši člen, s katerim se ponaša nacionalka, pa ima dobro gledanost. Kako gledate na to?
Lepo je biti milijonar je kviz, ki ga predvajamo že četrto leto, in čeprav nikakor ni več novost, ki sama po sebi pritegne gledalce, je še vedno najbolj gledana razvedrilna oddaja v Sloveniji.
Koliko let navadno takšni uspešni kvizi, kot je Lepo je biti milijonar, ostanejo na televiziji?
Zelo različno, odvisno je predvsem od tega, koliko se kakšen kviz izkorišča. V Ameriki je bil Milijonar hit samo eno leto. Začeli so ga delati poleti in jeseni so ugotovili, da stvar deluje, zato so ga predvajali petkrat, tudi šestkrat na teden. Ljudje so se zasitili. V Sloveniji je najprej štartal enkrat na teden, potem je bil na sporedu trikrat, zdaj se je zmanjšal na dvakrat na teden, ljudje pa ga še vedno radi gledajo. Na Poljskem so ga tudi predvajali štirikrat na teden, zdaj pa ga samo enkrat.
Kako se odločite za nakup licence?
Pri Pro Plusu imamo to srečo, da nad sabo nimamo strokovnega sveta, programskega sveta, sveta televizije ... Pripravimo programske predloge, se usedemo skupaj z direktorjem, direktorjem produkcije in direktorjem trženja in stvari predebatiramo - ali bo ljudem zadeva všeč, se bo prodajala, kakšne ratinge bo imela ... in potem se odločimo, ali jo bomo sproducirali ali ne.
Pogovarjate pa se verjetno tudi o nakupih filmov, nadaljevank ...
Za oddaje domače produkcije se odločamo skupaj, za filmski program pa se programski oddelek odloča dokaj avtonomno. Prva dva meseca, ko sem prišel na Pro Plus, sem se ukvarjal samo z ratingi za dve leti nazaj: kateri filmi "delajo", kateri igralci, katere serije, katere kombinacije, kateri večeri so močni ipd. To so podatki, ki jih moramo v programskem oddelku obvladati.
Ali drži, da pri vas rajši predvajate pet let starega Schwarzeneggerja kot kupite kaj novega, ker lahko tudi tako dobite publiko?
To nikakor ne drži. Ne glede na to, koliko je Schwarzenegger star, film deluje, se pravi, da ga gledalci radi gledajo, ni pa to noben izgovor, da ne bi kupovali novih filmov. Prišlo je tudi do nekaterih premikov distributerjev na trgu in temu smo se morali prilagoditi. Če primerjamo ponovitve in prva predvajanja, je res več ponovitev, vendar imamo na primer v soboto zvečer še vedno več premier kot ponovitev, razen poleti.
Koliko je stal najdražji film, ki ste ga kupili?
To je nemogoče povedati. Če rečemo, da je najdražji film stal 20.000 enot, ni pomembno, katerih, je bil zraven še paket 30 drugih filmov.
Kateri film je bil to?
Recimo, da Titanik. Ampak še enkrat povem - o ceni samo enega filma se sploh ne moremo pogovarjati.
Dve gotovo najbolj specifični oddaji, ki ste ju predvajali in ju še predvajate, sta Jerry Springer Show in Popstars. Kako se odločate za nakup takšnih, dokaj ozko profiliranih oddaj?
Springer je bil velika uspešnica v mnogih evropskih državah, ni pa bil temelj prime-time programa. Tudi v Ameriki je sprva pomenil nekaj drugačnega, govorilo se je o temah, o katerih prej še nihče ni govoril na televiziji. Vendar se je tudi on izpel in ni več na lestvicah najbolj priljubljenih oddaj - šokiraš lahko samo nekaj časa. Odločitev, da smo pripeljali Springerja k nam, je bila popolnoma pravilna. Imamo pa tudi oddajo Ekstra magazin, ki se drži tega žanra.
Menda so raziskave pokazale, da ljudje ne marajo preveč golote in obscenosti, zato mora biti zdaj lepše zapakirana?
Tega ne bi vedel. Že psihološke raziskave so pokazale, da je telo zanimivejše, če je malček zakrito, kot pa če je čisto golo. Mi ne merimo le povprečne gledanosti oddaje, ampak vsako minuto posebej, in ti ratingi so tisti, ki odločajo, česa več oziroma česa manj - znotraj predpisanih normativov, seveda.
Popstars je bil prav tako eden velikih hitov na vaši televiziji. Je bilo tudi tu že vnaprej jasno, da bo velik hit?
Ne, smo pa vsekakor upali, da bo tako, in smo v oddajo vložili veliko truda. Verjeli smo, da bo uspešna, da bo tak hit, pa smo si lahko le želeli. Nekateri pri nas sicer gledajo postrani na licenčne oddaje, toda tudi te je treba pripraviti in izpeljati, kot je treba, sicer oddaja nikoli ne uspe. Nič ni dano, v Evropi uspe le vsaka peta nova oddaja, tega pa si mi ne moremo privoščiti.
TVS je pred vami odkrila nekaj oddaj, ki ste jih potem v drugi seriji kupili vi, prav tako nekatere športne prenose, predvsem formule ena in celo svetovnega prvenstva v nogometu. Najodmevnejši primer je vsekakor Jamie Oliver, ki so ga najprej predvajali na nacionalki, drugo sezono pa smo gledali na Popu. Ste ugotovili, da bo imel Jamie pri vas boljšo gledanost ali kako ste prišli do tega prevzema?
Pravzaprav ni bilo prevzema, ker nam je nove sezone, ki jih sedaj predvajamo, ponudil drug distributer. Je pa res, da je v nedeljo pred oddajo 24 UR to najbolj gledana oddaja v tem terminu v Sloveniji.
Koliko je zaradi Jamieja Oliverja zanimanje oglaševalcev večje?
Dobili smo dva oglaševalca, ki jima ta oddaja izredno "leži". Ne morem pa reči, da če ne bi bilo Jamieja, teh oglaševalcev sploh ne bi bilo.
Imate namen kupiti tudi naslednje svetovno nogometno prvenstvo?
Seveda.
Potem se vam je splačala naložba v prvenstvo na Japonskem in v Koreji?
Da. Če govorimo v tem žargonu, se nam je splačala, še pomembneje pa je, da smo projekt izpeljali tako uspešno, saj se sicer komercialne televizije tako zahtevnih projektov praviloma sploh ne lotevajo, ker nimajo ne ustreznega znanja ne sredstev.
Govori se, da naj bi CME kupil Novo TV in s tem morda tudi TV3, to pa pomeni, da bi imeli tri programe, POP TV, Kanal A in TV3. Kako bi razdelili programsko shemo na tri programe?
Ne morem komentirati poslovnih potez CME. Je pa res, da naše televizijske programe prilagajamo celotnem medijskem prostoru v Sloveniji.
Kaj je z angleško nogometno ligo, ki jo zdaj gledamo na TV3?
Termini niso najbolj zanimivi, tako da tekem ne spremlja veliko gledalcev.
Težava je tudi v tem, ker ta liga ni podprta v drugih medijih ...
O tem ne bi govoril, ker je to njihov problem.
Če na Kanalu A liga Goodyear ne bi bila že takoj naslednji dan podprta z rezultati v medijih, na internetu, če izidi ne bi bili objavljeni v Športni sceni, verjetno gledanost ne bi bila velika?
Gotovo. Vendar se tu še ne konča - še veliko je potrebno, da svoj program ustrezno podpreš.
Kaj pa ti enkratni dogodki, kot je bil na primer finale svetovnega prvenstva v ragbiju, ki je bil lani najbolj globalen medijski dogodek, razni boksi, finalna srečanja NBA, NFL, NHL ...? Ali res ni nobene možnosti, da bi kaj od tega kdaj gledali na katerem izmed vaših programov? Se o tem kaj pogovarjate?
O tem se vedno pogovarjamo in tehtamo različne ponudbe. Pri tem bi posebej omenil komercialni in nacionalni interes. Finale lige NBA je na sporedu ob dveh ali treh zjutraj. Te tekme trajajo več ur in večina zraven zaspi. Publike pri nas ni. Tudi boks smo že ponujali, pa ni bilo gledanosti.
Kje vas televizija Slovenija še vedno prehiteva? Katere so oddaje, zaradi katerih zgubljate?
Nimamo oddaje, ki bi povezovala nedeljsko popoldne.
Kaj pa nočni program?
Na komercialni televiziji ne.
Tudi če predvajaš ponovitve filmov ali oddaj?
Takrat ni občinstva, tako da nima smisla.
Zdaj predvajate panoramo in oglase ... Vas to nič ne stane?
Vse gre avtomatično prek računalnika. Oglase posnamemo s kaset na diskovje in to se samodejno predvaja. Stroški so primerni gledanosti v teh urah.
Koliko pa stane večkratno predvajanje filmov, ki bi jih lahko predvajali ponoči?
Praviloma imamo za filme in nadaljevanke, ki jih odkupimo, pravico do dveh predvajanj v obdobju dveh let - torej do premiere in ponovitve. Če ponoči predvajamo ponovitev, moramo v nekem drugem terminu predvajati drug film premierno, to pa seveda poveča stroške in glede na število gledalcev pred televizorji ob takih urah je to nesmiselno.
Včasih se zdi, da greste v želji po gledanosti v največji populizem. Ena stvar so telenovele, druga pa Trenja, predvsem pri izbiri gostov, ki so pripravljeni žaliti vse in vsakogar. Kje je meja populizma?
V Trenjih obdelujejo novinarji in voditelj teme na strokoven, resen in profesionalen način. Gledanost in odzivi gledalcev pa kažejo, da znajo v uredništvu Trenj vsebine tudi ustrezno zapakirati, jih napraviti privlačne. Teme se pripravljajo profesionalno, za kakšne govorce se izkažejo gostje, pa je seveda odvisno od njih.
Pri telenovelah je edino logično, da predvajamo tisto, česar si gledalci želijo. Ne skušamo jim vsiljevati vsebin, ki jih ne marajo in za katere mi mislimo, da jih morajo gledati, pač pa predvajamo tisto, kar želijo - takšno je tudi poslanstvo komercialne televizije.
Na Trenja so tudi telefonski odzivi, telefonira vam po 100.000 ljudi in glasujejo. Minuta pogovora stane, ne vem, 25 tolarjev. Služite s tem?
Rekord je 183.000 telefonskih klicev, s tem tudi nekaj zaslužimo. Ni pa to biznis, s katerim bi pokrili stroške oddaje. Še zdaleč ne.
Lahko v prihodnosti na vaši televiziji pričakujemo tudi kakšne dokumentarne oddaje?
Če rečemo kupljene dokumentarce, lahko, recimo dokumentarne oddaje o živalskem svetu.
Saj za to obstaja kar nekaj drugih satelitskih programov.
Obstaja, vendar je med gledalci še vedno dovolj zanimanja za ogled takih dokumentarcev.
Na programu imate tudi nekaj zabavljaških oddaj slovenske produkcije, Trafika, TV Dober dan ... Se to splača ali to delate zaradi tega, ker vas k temu zavezujejo evropski normativi o določenih odstotkih lastne produkcije?
Take oddaje delamo zato, ker jih ljudje radi gledajo. Če bi hoteli le doseči kvoto, ki jo predpisuje medijska zakonodaja, bi vse skupaj naredili s pol manj truda in stroškov. Tako pa je naš igrani program v tem trenutku bistveno močnejši in popularnejši od pričakovanega - morda najzgovornejši je podatek, da je TV Dober dan serija z največ nadaljevanji vseh časov v Sloveniji.
Koliko delov ima?
V šestih sezonah smo predvajali 81 delov. Za primerjavo - ameriški Prijatelji imajo 220 delov, se pravi, da je za slovenske razmere to velik podvig.
Govori se, da pripravljate še ena večerna poročila v živo?
Opcije so vedno odprte, če jih je mogoče spraviti v okvir proračuna. Za zdaj pa je kalkulacija pokazala, da se takega projekta (še) ne bomo lotili.
Vas predpisana evropska kvota moti?
Seveda bi bilo lažje brez nje. To je pač ena izmed davščin. Mi namenimo 60 odstotkov programskega proračuna za oddaje lastne produkcije. To je velik znesek, še posebej, če primerjaš količinsko razmerje med domačim in tujim programom.