Slo NBA

Ena izmed najbolj razveseljivih novic za slovenske športne navdušence minuli teden je bila zagotovo ta, da se je najbolje plačani slovenski športnik, košarkar v ligi NBA Rašo Nesterović, odločil, da bo (spet) igral za slovensko reprezentanco. Lani se je tej časti odpovedal zaradi več kot 40 milijonov dolarjev vrednega prestopa iz Minnesote v San Antonio, k sedanjim prvakom lige NBA. Ulica, predvsem tista zlobna, sicer že govoriči, da se je Rašo za reprezentanco odločil zgolj zato, ker bo evropsko prvenstvo prihodnje leto v Beogradu, Rašo pa strašno rad nastopa pred srbskim občinstvom. Vendarle pa košarkarji največ dolgujejo slovenskemu športu. Glede na kakovost igralcev, vrhunske klube, v katerih igrajo, in to, koliko denarja zaslužijo, so njihovi reprezentančni dosežki daleč najslabši. Košarka poleg nogometa, rokometa in hokeja sodi med najbolj priljubljene slovenske moštvene športe, toda le košarkarjem se ni uspelo uvrstiti na najelitnejše tekmovanje - svetovno prvenstvo. Mogoče bo drugo leto pod Raševo taktirko drugače.

Rašo je sicer na pravi poti, da bo v nekaj letih postal prava zvezda NBA in se znašel med izbranci na elitni tekmi All Star med zahodom in vzhodom.

Na letošnji prireditvi All Star v Los Angelesu, ki je potekala minuli konec tedna, so pohod na ligo NBA napovedali košarkarji, katerih domicil niso ZDA. Letos jih je med 24 izbranci sodelovalo kar šest - Srb Predrag Stojaković, Rus Andrej Kirilenko, Nemec Dirk Nowitzki, Kitajec Yao Ming, Kanadčan Jamaal Magloire in Tim Duncan, ki prihaja z Deviških otokov. Med izbranci bo morda kmalu tudi Rašo. Na letošnjem glasovanju za postavo All Star se je med centri zahoda uvrstil na zavidanja vredno peto mesto. Dobil je 202.527 glasov, nekaj več kot 1200 manj od veterana lige NBA Vladeta Divca (203.768), ki ima v ZDA bistveno bolj zvezdniški status kot Rašo. Trojica centrov Yao Ming, Shaquille O'Neal in Brad Miller, ki se je uvrstila pred njiju, pa je predstavljala "višino" v zahodni postavi All Star. Med feni ameriške poklicne košarke je trenutno najbolj zaželen Vince Carter, saj je dobil kar 2.127.183 glasov.

Naša šola

Slovenska košarkarska šola počasi dobiva vedno večjo veljavo med najboljšimi profesionalci. V Evropi imajo slovenski klubi tako ali tako ugled, saj je Unionu Olimpiji v zadnjih sezonah uspelo prodati na začetku skorajda anonimne igralce v najelitnejše klube in celo v NBA. Med 67 tujci v NBA je kar šest košarkarjev pridobivalo ali pililo znanje v slovenskih klubih. Pot Raša Nesterovića je bila zelo pisana, toda zagotovo mu je dal pomemben pečat ljubljanski Slovan, kjer je igral, ko je bil še mladinec. Med mladimi Slovanovimi talenti je preboj v najmočnejšo svetovno ligo, sicer prek nekoliko uglednejših klubov, uspel tudi Gruzijcema Vladimerju Stepaniji in Nikolozu Ckitishviliju. Slednji se je nekaj let kalil pri Slovanu, kljub svojim kvalitetam pa je bil nezanimiv za druge slovenske, nekoliko višje uvrščene klube. Vsaj Union Olimpija ni pokazala kdove koliko zanimanja zanj. Sicer pa je bilo podobno pri njegovih soigralcih Lakoviću, Maraviću in Paviću. Pa tudi za Nesterovića Tivoli ni ravno kraj najlepših spominov. Za Ckitashvilija so se zanimali pri Benettonu, od tam pa je odšel v ZDA. Skita, kot mu pravijo, postaja v Denverju vedno večja zvezda. Oboževalci so mu celo postavili fenovsko spletno stran. V slogu nekaterih slavnih kolegov iz NBA je prišel navzkriž z zakonom - policija ga je aretirala, ker ni plačal kazni zaradi prehitre vožnje. Nato pa je bil še interno kaznovan, ker je zamudil priprave svojega moštva na naslednjo tekmo. Njegovi delodajalci pa po izjavah sodeč vidijo v njem potencial in računajo nanj v prihodnjih letih. Bolj negotovo prihodnost si v ligi NBA kroji nekdanji ljubljenec Tivolija, slovenski državljan Vladimer Stepanija. Lani jo je s statusom prostega igralca skorajda popihal po boljši denar v Evropo. Nazadnje je ostal v Portlandu, toda njegova plača ni tako bajna kot Rašova ali Skitova. Nesteroviću se, kar zadeva slavo, počasi približuje še en nekdanji član Uniona Olimpije Jiri Welsch. Ta je kolovratil med Philadelphio 76ers, kjer so ga izbrali na draftu leta 2002 in ga takoj preprodali v San Francisco h Golden State Warriorsom, tam pa je Jiri nesrečno grel klop ali pa so ga v igro pošiljali v tako imenovanem garbage timu, v trenutkih, ko je tekma že odločena. Naslednja postaja so bili Dallas Mavericks, toda tudi tam mu ni bila usojena bleščeča prihodnost, saj je imel Dallas izjemno kakovosten kader. Sreča se mu je nasmehnila, ko so ga zamenjali v Boston. Jiri je tam doživel tako rekoč popolno preobrazbo, postal je celo član prve peterke in lani decembra dosegel rekord kariere s 23 točkami. S svojo specialiteto - trojko - se je s povprečjem 0,436 prebil na tretje mesto med najnatančnejšimi strelci izza 7,25-metrske črte. Jiri je postal zanimiv za medije, še posebej, ker pripoveduje pretresljivo zgodbo o tem, kako si je njegov oče, rekreativni ljubitelj košarke iz češkega mesteca Holice, omislil lasten košarkarski klub, kjer je mulčke učil prvih košarkarskih korakov. Nato pa je Jirijeva kariera, profi je bil že pri 17 letih, šla strmo navzgor.

Naša junaka Primož Brezec in Boštjan Nachbar nista deležna tolikšne pozornosti kot Skita, Rašo ali Jiri. Predvsem Primož je bolj na listi poškodovanih ali domnevno poškodovanih igralcev, kamor klubi NBA odlagajo odvečni kader. Njegovo ime se celo pojavlja med kandidati za menjave, saj si moštvo Dallas Mavericks zaradi omejitve zneska za plače igralcev želi poceni močnega centra. Primož pa je z menda manj kot milijonskim zaslužkom eden najcenejših velikanov NBA. Malce več igralnega časa namenjajo Nachbarju pri Houston Rocketsih, toda Boštjan je tam v senci vrstnika, kitajskega kolosa Yao Minga, ki postaja eden izmed najboljših centrov med ameriškimi profesionalci. V ligi NBA je pred leti igral še en nekdanji Slovanov in Olimpijin igralec Soumailla Samake, letos pa športno srečo menda išče na Poljskem pri moštvu Arcus Detal-Met Inowrocaw.

Globalni igralci, kot Ameriščani imenujejo tujce, so za šefe v ligi NBA vedno pomembnejši. Navsezadnje to pomeni tudi globalizacijo njihovega posla. Še pred desetletjem je bil NBA zgolj interna zadeva, ki so jo v glavnem krojili temnopolti igralci. Sedaj so med vrhunskimi igralci športniki s tako rekoč vseh celin. Na območju nekdanje Jugoslavije so najboljši košarkarji tako ali tako med najbolj čislanimi športniki. Podoben status dobivajo tudi v državah, kjer košarka ni na seznamu najpriljudnejših športov. Med kopico nogometnih zvezdnikov je bil lani v Franciji za športnika leta razglašen plejmejker prvakov iz San Antonia, naturalizirani Francoz Tony Parker. V nogometno še bolj obsedeni Južni Ameriki pa sta si recimo Brazilec Nene in Argentinec Menu Ginobilli priborila status, ki ju uvršča na naslovnice najbolj priljubljenih športnih ali najstniških revij.