Dvigni ga!

"Tisto, kar povezuje vaše telo in vaša čustva, je zdrava spolnost. Vprašajte, če imate težave," je sporočal slogan prvega evropskega tedna spolne osveščenosti, ki se je zaključil 14. februarja lani, organizirali pa so ga na pobudo izvršnega komiteja nekdanje Evropske družbe za preučevanje spolnosti in impotence. Aktivnosti v obliki tiskovnih konferenc, predavanj, tiskanja plakatov, brošur in zloženk, postavljenih na vidna mesta po ambulantah, bolnišnicah, lekarnah, šoping centrih, kinodvoranah ter celo policijskih postajah in zaporih, so potekale v sodelovanju Evropske zveze za raziskovanje spolnih motenj (ESDA, European Sexual Dysfunction Alliance; spletni naslov www.esda.eu.com), k projektu pa je bolj ali manj zagnano pristopilo osemnajst evropskih držav: Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Španija, Švedska, Turčija, Velika Britanija in Izrael. Akcijo osveščanja so vzpodbudili alarmantni rezultati znanstvenih analiz, iz katerih je razvidno, da zaradi težav v spolnosti na svetu trpi že več kot 140 milijonov ljudi, večina v glavnem zato, ker nima možnosti oziroma ne zna, ne more ali noče vprašati za strokovno pomoč. V Grčiji so na primer organizirali filmski festival na temo spolnosti in najavili tako imenovano Rdečo knjigo o spolnosti, ki naj bi zajela ključna, največkrat zastavljena vprašanja s tega področja ter kajpada postregla s konkretnimi in uporabnimi odgovori. V Izraelu so pod skupnim naslovom Je čas, da odvržemo figov list? priredili posebej glamurozno modno revijo, okroglo mizo o seksualnosti in odprli razstavo lokalnih umetnikov, ki so ustvarjali na temo erotike in spolnosti. Na Poljskem so šli aktivisti na ulice in izvedli anketo z naslovom Kaj Poljaki vemo o spolnosti. Skratka, praznik zaljubljencev, valentinovo, je z evropskim tednom spolne osveščenosti dobil globlji pomen. In če bo na ta dan v omenjenih državah samo polovica tistih, ki razmišljajo, kakšno bonboniero kupiti svojemu partnerju ali partnerki, za hip pomislila še na to, kako na dolgi rok ohraniti zdravo spolnost oziroma kaj storiti, če njihov seks ni ravno briljanten, se Evropski skupnosti definitivno pišejo boljši časi.

Organizatorji drugega evropskega tedna spolne osveščenosti, ki je pod šifro "Dvigni ga!" (telefon namreč) potekal od 10. do 14. februarja in o katerem se lahko podrobneje informirate na spletni strani www.sexualhealth2004.org, so si zadali dokaj zahteven cilj, in sicer skrajšati razdaljo med pacientom s spolnimi težavami in strokovnjakom, ki jih lahko ublaži ali odpravi. Z letošnjo manifestacijo so še posebej ciljali na moško populacijo, saj po ocenah stroke težave z erekcijo tako ali drugače prizadenejo več kot polovico moških po štiridesetem letu starosti. Kar trenutno pomeni več kot 152 milijonov moških po vsem svetu. Da je stvar resna in potihem pridobiva razsežnosti svojevrstne epidemije, pričajo znanstvene projekcije, ki domnevajo, da se bo to število do leta 2025 najmanj podvojilo in doseglo neverjetnih 322 milijonov erekcijsko motenih moških. Tisto, kar bega stroko, pa je podatek, da se kljub strašanski razširjenosti erektilnih disfukcij trenutno zdravi le 15 do 20 odstotkov moških. “Moški zaradi erektilne disfunkcije niso prikrajšani zgolj na področju spolnosti, ampak s časom izgubijo tudi samozavest. Moški, pri katerih se pojavijo erekcijske motnje, se v zadregi zaprejo vase. Veliko jih je namreč še vedno prepričanih, da se bo stanje izboljšalo samo po sebi,” pravi John Pryor, predsednik Evropske zveze za raziskovanje spolnih motenj. “Vendar moškim ni treba več tiho trpeti. Danes je na voljo veliko različnih oblik pomoči, pogovor z zdravnikom pa je prvi korak na poti do ustreznega zdravljenja.”

Mednarodna anketa o navadah moških in njihovem spolnem zdravju je pokazala, da kljub pozornosti, namenjeni erekcijskim motnjam, v zadnjih letih moški te težave večinoma zadržijo zase. Rezultati ankete so bili objavljeni tik pred drugim evropskim tednom spolne osveščenosti. V vprašalniku Kaj moški želijo so 1600 moških, starih od 40 do 70 let, iz osmih držav, Brazilije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Mehike, Španije in Velike Britanije, spraševali o njihovem odnosu do zdravja, spolnosti in erekcijskih motnjah. Vprašalnik se ni dotaknil samo napačnih predstav moških o erekcijskih motnjah, temveč tudi njihovih predstav o idealnem zdravljenju. Anketa in rezultati naj bi pomagali povečati stopnjo osveščenosti na področju, ki tradicionalno velja za tabu. In kaj si želijo moški? Na vprašanje, kakšno naj bi bilo po njihovem idealno zdravljenje, je večina moških z erekcijskimi motnjami odgovorila, da varno in učinkovito, poleg tega pa naj bi čimprej omogočilo spontan spolni odnos. Iz rezultatov je razvidno še, da moški zavračajo zdravljenje zaradi napačnih predstav, zadrege in negativnih izkušenj z zdravljenjem. Kar osem od desetih moških je zmotno prepričanih, da je erektilna disfunkcija v večini primerov posledica psiholoških in ne organskih razlogov. Za slabo polovico so težave z erekcijo tema, o kateri se želijo s svojim zdravnikom čim manj pogovarjati. Pri tistih pa, ki so se vendarle odločili za obisk pri zdravniku in jim je ta predpisal zdravilo, to ni vedno učinkovalo, dve tretjini pa so pestili celo neželeni učinki.

Slovenec v krizi

Pogosto se o erektilni disfunkciji in impotenci nasploh govori kot o civilizacijski bolezni, o ceni, ki jo plačujemo moški za nevroze in strese industrializiranega tempa življenja. Pa ni ravno tako. Hipokrat, antični zdravnik, utemeljitelj grškega zdravilstva in načel o moralnem liku zdravnika, se v enem od svojih del z znanstvenega stališča posveča možnim razlogom za impotenco pri premožnih Skitih, indoevropskem nomadskem ljudstvu, ki se je med 7. in 3. stoletjem pred našim štetjem potepalo po južni Rusiji. Delitev na bogate in revne je bila očitna že na prvi pogled, saj so prvi razdalje v karavani premagovali na konjih, drugi pa sebe in svoje imetje tovorili peš. Dokaj pogost pojav impotence pri bogatem sloju je Hipokrat pripisal dvema dejavnikoma, klimatskemu, torej mrazu in vlagi, ter fizičnemu, se pravi dolgotrajnim in za moške reproduktivne organe napornim ježam. V prid svojim dognanjem Hipokrat navaja dejstvo, da so bile težave s potenco med revnejšimi Skiti, ki so hodili peš, zanemarljive ali pa jih sploh ni bilo. In čeprav Hipokratova teorija dejansko odpira več vprašanj, kot pa ponuja odgovorov, sodi med najstarejše zapise o erektilnih disfunkcijah.

No, vzrokov za erekcijske motnje, ki jih obravnava spletna stran www.allabouted.com, je cel kup, za nameček pa so še zelo različni. Na splošno jih stroka deli v tri večje skupine: psihogene, organske in kombinirane. Prim. doc. dr. Ciril Oblak, dr. med., vodja Kliničnega oddelka za urologijo Kirurške klinike Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da so najpogostejši vzroki za erektilno disfunkcijo organski. Mednje se uvrščajo predvsem bolezni žil, manj pogosto živcev, redko pa je vzrok tudi nepravilno sproščanje hormonov. "Ker so najpogosteje prizadeti starejši moški, so lahko vzrok poslabšanja ali odsotnosti erekcije tudi različna zdravila, ki jih bolniki dobivajo zaradi drugih bolezni. Erektilno disfunkcijo lahko povzročijo tudi duševne motnje, vendar so te kot glavni dejavnik manj pomembne kot organski vzroki, ki so povzročitelj disfunkcije pri več kot 80 odstotkih moških. Če pa erektilna disfunkcija traja dovolj dolgo, se slej ko prej poleg organskega vzroka pojavi tudi psihogena motnja in lahko govorimo o kombinaciji vzrokov za erektilno disfunkcijo. Dejavniki tveganja so koronarne in periferne žilne bolezni, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti maščob v krvi, kajenje, čezmerno uživanje alkoholnih pijač in nekatera zdravila." Z eno besedo vse, kar je Slovencu kremenitemu pisano na kožo, zato nas po svoje ne bi smel šokirati podatek, da je med moškimi, starimi več kot 50 let, ki jih je v Sloveniji približno 260.000, kar 125.000 takih, ki imajo težave s šibko erekcijo. Od tega jih dobrih 12.000 sploh nima erekcije, srednje izražene težave ima približno 31.000, majhne motnje pa preko 21.000 Slovencev. In vedeti je treba, da erektilna disfunkcija praviloma prizadene najmanj dva, torej moškega in njegovo partnerko ali partnerja, posledice pa niso samo v medsebojnem odnosu para, temveč tudi v družini, okolju, na delovnem mestu in še drugod. V raziskavi, ki so jo izvedli v ZDA, je denimo kar polovica žensk izjavila, da so tudi same prizadete zaradi partnerjevih težav z erekcijo. Največ jih je navedlo, da so manj samozavestne, da se počutijo manj privlačne, nekatere pa so partnerjevo seksualno neaktivnost povezale kar z varanjem. Tri četrtine vprašanih žensk se je o težavah pogovorilo s partnerjem in pogovor je večini prinesel olajšanje. "Po naših izkušnjah na žalost poišče pomoč le malo Slovencev z erektilno disfunkcijo," dodaja dr. Oblak, "čeprav večino moških s temi težavami lahko na preprost način diagnosticira in uspešno zdravi že osebni zdravnik. Pri zdravljenju erektilne disfunkcije je treba najprej zmanjšati neugodne vplive dejavnikov tveganja; v našem prostoru se premalokrat zatečemo k spolnemu svetovanju in vzgoji."

Kar pa se duševnih vzrokov za erektilno disfunkcijo tiče, jih po ugotovitvah doc. dr. Slavka Ziherla, dr. med., višjega svetnika na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, delimo na tiste, zaradi katerih se moški nagiba k erektilni disfunkciji, tiste, ki erektilno disfunkcijo sprožijo, in tiste, ki erektilno disfunkcijo vzdržujejo. "Nekateri najpogostejši vzroki v prvi skupini so neustrezna spolna vzgoja, moteni odnosi v družini, premalo informacij in napačne informacije o spolnosti in travmatske zgodnje spolne izkušnje. V drugo skupino spadajo strah pred neuspehom, prezahtevnost do sebe in partnerke, depresija, preobremenjenost in nerazumevanje s partnerko. V tretji skupini so poleg strahu pred neuspehom še slaba komunikacija med partnerjema, slaba poučenost o spolnosti nasploh, posebej pa nepoznavanje spolnega odziva, izguba spolne privlačnosti ter napačna verovanja in različni miti o spolnosti. V terapevtskem pogovoru je torej potrebna podrobna spolna anamneza in še razjasnitev etiologije, razlikovanja organskih vzrokov od duševnih."

Da so moški z erekcijskimi motnjami zelo prizadeti, pravi tudi Ann Taylor, koordinatorka v Evropski zvezi za raziskovanje spolnih motenj. "Anketa je pokazala, da spolnosti pripisujejo enak pomen kot moški brez erekcijskih motenj, vendar imajo malo možnosti za zadovoljivo spolno življenje. Danes obstajajo zdravila na recept, ki moškim ponujajo prav to, kar želijo, o svojih težavah pa morajo spregovoriti s svojim zdravnikom, ki jim bo pomagal izbrati pravo. Če se moški ne odloči za zdravljenje erektilne disfunkcije, ima to lahko resne posledice za njegovo zdravje, kakovost življenja in partnerski odnos."

Skratka, kjerkoli že ste in kakorkoli že vam stoji, niste sami. Če se izjalovijo vsi dobri nameni, če odpovejo vsi konvencionalni afrodiziaki in če zmanjka vseh preverjenih stimulansov, lahko še zmeraj računate na blagodeti vsemogočne farmacevtske industrije, ki jih je moč dobiti na zdravniški recept. Poleg znamenite viagre, Pfizerjeve modre tabletke, je od konca januarja za utrjevanje zmehčanega moškega ponosa v Sloveniji na voljo še oranžna Bayerjeva tabletka, ki sliši na ime levitra. Proizvajalec priporoča, da moški z erekcijskimi motnjami vzame levitro 25 do 60 minut pred spolnim odnosom. Učinek se ob spolni vzburjenosti menda lahko pojavi že petnajst minut po zaužitju, pri večini bolnikov pa erekcija nastopi po petindvajsetih minutah. Levitra naj bi spolno vzburjenemu moškemu omogočala nemoteno spolno aktivnost še pet ur po zaužitju. Učinkovitost levitre so v številnih kliničnih raziskavah preizkusili na skoraj 4.000 moških z erekcijskimi motnjami, med njimi so bili tudi sladkorni bolniki in bolniki s povišanim krvnim tlakom. Kar 92 odstotkov moških je v odprti raziskavi potrdilo njeno učinkovitost. Nezaželene reakcije, najpogosteje sta se pojavljala glavobol in rdečica, so bile v glavnem prehodne, opisali pa so jih kot blage do zmerne.

povezava

povezava

povezava